Dodobra sita avionskega sedeža sva čakala na letališču v Cairnsu in poskušala zbrati prve misli za cenejši prevoz v mesto. Prehiti naju velika skupina majhnih ljudi z belimi čepicami, Japonci. V velikem stilu s svojimi vodičkami, ki pridno mahajo z zastavicami, da bi jih opazili. A brez ideje... Mora biti kak avtobus... In kaj kmalu nama je postalo jasno, da je Avstralija za ljudi z osebnimi avtomobili... Med prestopanjem sva naletela na dve študentki in smo se skupaj prešvercali s taksijem do mesta.

Cairns

mesto, v glavnem polno brezdelnežev, ki oprezajo za turisti. Ti pa so v vseh katalogih videli koralni greben in so si ga prišli ogledat. Zakaj bi potem prebivalci sploh delali, če lahko s turizmom dobro zaslužijo... Tak nered pa je pravi raj za backpackerje, ki zlahka najdejo prenočišče (tukaj je mnogo avstralskih hiš, ki so preurejene v hostel in imajo bazen, internet, pralnico...) in si uredijo praktično vso nadaljne potovanje. Bodisi z nakupom avtomobila, rezervacijo letalske vozovnice (čeprav je preko interneta VirginBlue cenejši). Torej reef, prečudovit. Cena raja je odvisna predvsem od kvalitete barke. Katamarani hitro posušijo slovenski žep, kakšna predelana ribiška barkača pa zna družinski izlet popestriti z morsko boleznijo... Drug morda še bolj zanimiv izlet v Cairnsu je Cape Triabulation ali celo do vrha polotoka (vse je odvisno od dobe, v deževni kvečjemu s čolnom, saj plavajo krokodili čez cesto). Tak izlet je lahko prava pustolovščina v džungli in lepih dolgih peščenih plažah, lahko pa je tudi sprehod po gozdu, odvisno od agencija ali samoorganizacije. Upoštevajte, da večina rentacarjev ne dovoli izletov na polotok, razen z džipi.

Mt.Isa

Rudarsko, verjetno največje na svetu. Zvečer, ko sva prispela, je bila v mestu vaška veselica. Pijani robati ljudje in hudo pijani aborigini so naju odrivali kot dve žogi. Prav nič nežni ljudje.... Ko pa se je zdanilo, pa je bilo videti, da je rudnik v ozadju dvakrat večji od mesta (čez 1000km rovov). Menda pa nisva prišla rit pod zemljo. Naju, kakor tudi večino živinorejskega dela Avstralije je privabil največji rodeo na južni zemeljski polobli. Sredi puščave, v suhi vročini, sva se počutila kakor da gledava kak kavbojski film iz prejšnjega desetletja..... (več o tem v Svet in Ljudje).

Darwin in Kakadu park

Mislim,da mi moja draga še danes očita, da sem obsedel z zelenjem in krokodili, a ji je bil ta predel zelo všeč. Darwin je prej azijsko kot novoevropsko mesto. Pekoča hrana, vroče soparno podnebje in čudoviti ljudje. Mesto je bilo v sušnem obdobju (avgust) prepolno popotnikov, saj je Kakadu park v dećevni dobi praktično edino preploven... Park je po površini za parcelo večji od Slovenije in skriva ogromno vrst živali, med katerimi daleč najnevarnejši so krokodlil. Malo smešno se sliši, a v Avstraliji je kopanje zelo omejeno. V vsaki sladki vodi, celo ob izlivih v morje so krokodili, v deževni dobi pa mrgoli smrtonosnih meduz. Pred leti je vodič med trekingom dovolil kopanje v enem od prelepih slapov, ki se je klavrno končalo za nemško turistko, saj si jo je krokodil privoščil za kosilo. Od takrat je kopanje strogo prepovedano. Kroži legenda, da je tudi čuvaja parka, ki mu je spodrsnilo pri prečkanju reke, napadel krokodil, ustrelili pa so njega, ne krokodila. Zaščiteni ljudožerec še danes živi vzhodno od East Aligator Riverja - aboriginskega teritorija, kamor ni vstopa. Vsekakor priporočava Yellow Water Cruise.... s čolnički po močvirju....

Mataranka

Oaza, toplice v naravi. Sredi gozda, ob reki (ta je seveda polna kroksov, sladkovodnih, ki po besedah lokalcev ne napadajo človeka, razen če so ogroženi... ma, ja:) je naravni bazen s termalno toplo vodo. Raj... V bližini pa kamp, kjer se kenguruji/walabiji ne bojijo ljudi...

Alice Springs, Uluru

Sredi puščave, čez dan 30C (poleti 49C), ponoči 0C. Šotor. Spalka. Zunaj. Džip. 7 popotnikov in šofer. 1200km. Nepozabna avantura ob odprtem ognju, avstralskih spalkah, zgodbah o kačah, stonogah, konjih, divjih kamelah, ki so (naj bi bilo res) imele bližnje srečanje s spečimi.... Med vožnjo po avstralskem Outbacku ni krivin na cesti, le prečkajo jih živali, ki lahko mimogrede povzročijo večjo škodo na vozilu (avtobus zbije kenguruja ne da bi potniki to čutili) in RoadTraini, tovornjaki z več prikolicami, ki drvijo in se ne morejo ustaviti. Tako smo po nekajruni vožnji prispeli v kamp pred Kamnom, Ayers Rock ali Uluru po aboriginsko. Sveta skala, za domorodce neke vrste oltar (zato plezanje nanj strogo odsvetujejo, lahko pa bi ga prepovedali). Ob sončnem vzhodu in zahodu je prav veličasten, saj nekako razen po barvi ne sodi v okolico. Zelo podobno vlogo imajo tudi bližnje Olge. Po nočnih zgodbicah smo nadaljevali pot proti Kings canyon in prenočili na prostem. Tokrat je bilo stranišče le pokrita školjka nekje sredi grmovja in tudi tuš kabina, dobrih 30m vstran ni bila nič boljša. Čeprav sem izpadel pogumen, ker sem se sredi noči stuširal, priznam, da me je bilo na smrt strah. Sploh ko smo vsak večer poslušali zgodbe o divjih kamelah. In tukaj smo jih srečali. Zjutraj so bili v našem taboru iztrebki. Ko smo šli spat jih ni bilo.... Nazaj v ALS pa čez drn in strn po makadamu. 100km/h, štirikolesni pogon, peščeni vihar.... in zvečer smo se veselili postelje v hostlu....

Sydney

Najlepše in tudi eno najbolj prijaznih mest na svetu. Urejeno, starejši predeli v anglosaškem stilu, zaliv Darling Harbour v modernem prestižnem, opera kot arhitekturno čudo, plaže za popoldanski počitek med službo ali deskanje... Romantično križarjenje po zalivu, večerje vseh okusov v azijskih, italijanskih, grških restavracijah...

Surfers Paradise

Tukaj pa naslov pove vse. In tudi prepričan sem, da je bralec že slišal za serijo Baywatch, 10km plažo, visoke valove, srfarje, dolgonoga dekleta, dragi avtomobili, in reševalci iz vode, mačoti, ki skrbijo za varnost vseh. Čeprav to zgleda na TV kot zabava, je tovrstna služba zelo resna, saj je kopanje v viskoh valovih lahko zelo nevarno. V ozadju je tudi igralnica, golf igrišče, nedaleč pa že gradijo umetne peščene otoke in prodajajo milijonska zemljišča, saj povpraševanje za luksuznimi hišami narašča.

Namesto zaključka

Če se podajate Downunder, si vzemite več časa (3 mesece), kupite avto in se prepustite naključjem Outbacka (seveda se je treba zelo dobro pripraviti, saj si v področju kjer tedensko pripelje mimo 40 vozil noben ne želi ostati brez vode in goriva). V kolikor pa je čas omejitev, je avtobusni prevoz na dolge relacije dober, k temu pa sodi tudi cenovno ugoden letalski prevoz. Virgin Blue www.virginblue.co.au

V avstralskem Outbacku se je marsikje čas ustavil po 2.svetovni vojni....