Po bluzenju tam okoli naju je vse lepši dan preusmeril na najbližjega velikana. Sam sem gor odbrcal po 'naši' luštni varianti, Marijana je peš potipala eno od potk in od koče sva skupaj skočila na vrh povsem zamegljenega Blegoša. Navzdol sva šla po klasiki čez Prvo ravan in do Likarja, kjer sem sklenil poiskati direktno in necestno varianto v Čabrače. Naša varianta preko Volake je sicer prijetna, a ima vključen nebodigatreba vzpon. Zadnjič smo glede na zemljevid neuspešno poskušali na SV strani Likarja, zatem sem na Tabli ugledal opis in si v spomin spravil, da je treba takoj za Likarjem v smeri Čabrač neposredno za pasjo uto levo s ceste.

Tik za kmetijo je po travniku vodil kolovoz, a bi moral do tja par metrov poriniti, tako da sem raje nadaljeval 50 m po asfaltu, odvil levo na naslednjem (novejšem) kolovozu in vse bolj presenečeno ter vse težje brcal navzgor na grič (kota 805 m), kjer se je vse skupaj v gozdu na lepem vdrlo v tla. Nekaj časa sem lomastil okoli, zatem sem se usmeril levo proti najvišji točki, pri bunkerju stopil na travnik in na zgoraj omenjeni kolovoz ter odbrcal še nekaj metrov navzgor. Kolovoz je prečil čez vrh in počasi začel odvijati levo ter se močno spuščati, dokler nisem zaključil v slepi ulici globoko v gozdu. Nekaj časa sem še iskal morebitna nadaljevanja, zatem odlomastil skozi gozd na travnik v smeri Likarja (Z) in kolo porinil nazaj navzgor na grič, kjer sem dolgo iskal morebitno potko, ki bi odcepila v smeri Čabrač. Razen nesledljive gozdarske potke nisem našel ničesar, tako da sem se po travnatem kolovozu spustil do Likarja in se še enkrat zaprašil v strm novejši kolovoz, če potka morda kje le ne odcepi. Našel sem le temo, ki me je po uri trmarjenja začela neusmiljeno loviti in sem se spustil nazaj na asfalt. Le malo nižje pod tem odcepom sem tik za cestarsko barako s peskom v levo povsem nenadejano opazil potko v gozd, jo takoj potipal in me je prav luštno popeljala do cerkvice, kjer sem le prečkal cesto in nižje padel v Čabrače...

'Ma kakšen opis so to dali na tablo...Simon se norca dela...Cestarska baraka, ne pa pasja uta...', sem z nasmeškom vso pot domov brundal Marijanci. Nemudoma sem skočil za ekran, odprl temo (Blegoš - južna pobočja), kjer je črno na belem pisalo: "Do kučice s peskom po asfaltu, takoj za njo pa...". Kučica s pèskom? 'Porkamizerja', kučica s péskom!!! ;)