Marko Kern
Marijana Cuderman
Marijana & Marko
6.8.2006: Turn in Glavica nad Dunjo in Zajzero

Pod vznožjem SSZ grebena Montaža, ki se ponaša s slikovitim imenom Zmajev greben, se iz ostre škrbine (Forca del Montasio, 1900- m) med Krnico na zajzerski strani in Val Rotta na dunjski dviga strm in težje pristopen Krnični turn (2041 m), ki je s Krniško škrbino (1731 m) ločen od 'neprekosljivo' razgledne in od 'vsepovsod' lahko dosegljive Krniške glavice (1889 m). Pristop je opisan v Buscainijevem vodničku (II, 250- m).

Slabih 100 m pod škrbino iz gruščnatega žlebu desno po udobni gredini (druga po vrsti, nižja je napačna) dokler se le ta ne zaključi. Po/ob rušju lučaj navzgor in po polici desno do krajše prekinitve, ki je precej krušljiva in zelo zračna (II+). Na drugi strani se polica nadaljuje vse do grebena, ti pa se takoj za prekinitvijo usmeri navzgor po izrazitem žlebu, ki ga prekinjajo skoki in zagozdene skale. Težave so kratke in se smukajo okoli II. stopnje in na mestu ali dveh morda tudi potipajo spodnjo III. stopnjo. Žleb, ki privede na vršni greben, je sicer dvakrat prekinjen, a sta oba prestopa lahka. S škrbine se zatem do najvišje točke, ki je na levi strani, držimo 'tik' ob grebenu, kjer se odpirajo najlažji prehodi (do II). Pri sestopu se je v žlebu prek najvišjega skoka smiselno spustiti po vrvi (klin in pomožna vrvica).

Vse do prekinitve na polički je bila smer lepo shojena, tu sva pa ob zraku in hudo nezanesljivi skali posegla po vrvi. Žlebu nisva takoj prepoznala in sva po polički udobno podaljšala čisto do grebena (okno). Sam žleb je bil prav prijeten, lažji kot je varal pogled, tudi grebenska telovadba je bila luštno zračna (okno), vrhunec je bil kar se le da bližnji in silovit vršni pogled na Zmajev greben, kljub temu da se vidi le spodnji del in še ta od spredaj, tako da se ostre škrbine in zobje bolj slutijo kot vidijo...

Po sestopu (s 60 m vrvi sva se z enim spustom ravno pregoljufala čez oba najtežja skoka) sva skočila še na škrbino in malce potipala Zmajevo vznožje, da vidiva, kako je kaj hud (zgoraj mora biti glede na opis pravi hudiček). Težave so spodaj sicer zmerne (II, II+), a vseskozi neprekinjene, tako da plezanje navzdol ni ravno lagodno in sva z izvidnico kmalu zaključila. Enkrat 'kmalu' se vrneva in bova Zmaja tudi naskočila, kot je treba, zgrabila ga bova za rep in potem do vrha več ne spustila!

Za konec sva skočila na Krniško glavico, ki nama pozimi ni naklonila razgledov in se nama je tokrat ob večernem soncu več kot oddolžila. Pot na vrh sva skrajšala direktno na Krniško škrbino in po grebenu navzgor, a sva se zato morala mestoma prerekati z gostim ruševjem, iskanje vršnega prehoda pri neudobnem vojaškem 'hotelu' je bilo pa prav prijetno...