Marko Kern
Marijana Cuderman
Marijana & Marko
2.7.2005: Severna stena Razorja

Opis (Naš alpinizem) Jugove smeri sva takoj pospravila nazaj v nahrbtnik, ker se je izkazal za povsem nesledljivega (kot je v tem 'prastarem' vodniku kar običajno - nit se neprestano izgublja v detajlih, ki jih potem v 'živo' sploh ne zaznaš). Tik nad vznožjem stene (markirana pot pod slapom zavije levo), se v desno odprejo tri poraščene gredine. Izbrala sva srednjo, ki je bila ob stiku s steno prijetno travnata. Na koncu široke gredine sva še skušala razumeti in slediti opisu, potem sva šla raje za nosom in v glavi okvirno obdržala vrisano smer.

Po prvem lahkem prehodu (trave, skale, krušljivo - plezanje do II) sva z gredine na levem robu stene brez posebnih težav nekaj časa plezala navzgor in se višje po občutku oklenila sistema poličk in prehodov (mestoma izpostavljeno, povsod podrto), ki so naju pripeljali daleč v desno. Tu se je odprla peščena polica, ki je za robovi vodila proti Škrbini (verjetno brez večjih težav, a sva samo pokukala), navzgor pa je vodil zasnežen žleb. V zgornjem delu neprestrmega (brez cepina) žlebu sva trčila ob krajši skok, ga preplezala na levi (zelo podrto - najtežje mesto smeri, nekje II-III) in nadaljevala po žlebu do vrha (izrazita škrbinica, podrti stolpi). Po policah in vse bolj obsežnih gredinah sva v lahkem svetu dosegla večjo gruščnato izravnavo pod Turnom (stik s Kugy-jevo smerjo). Nekaj časa sva še plezala navzgor, a sva si pod Turnom premislila (nadaljevanje sva poznala z grebena Škrbina - Razor), prečila navzdol in iz stene izplezala po Kugy-jevi smeri (prvi žleb na desni strani Šplevte, do II), ki izstopi točno na sedlu med Šplevto in Razorjem.

Na vrhu sva ugotavljala, da tako krušljive stene še nisva tipala. Je skrajno podrta, pravo čudo, da sploh še stoji! Imela sva jo 'poln kufer' in naju poleti gotovo ne vidi več. Po grebenu sva nadaljevala čez Šplevto in Kriški rob (od daleč strašljiv/podrt stolp se b.p. preči prav po grebenu) do markacij...

Nekje v spodnjem delu stene (nad vstopno gredino) mi je s pasu nahrbtnika odletela torbica s fotoaparatom. Ker tam 'itak' vse leti dol, izgube takoj sploh nisem registriral. Dobro uro sva se zatem 'zabavala' z neuspešnim iskanjem, in če želite še gledati slike, zbirava prostovoljne prispevke za nakup novega ;)

'A kako to, da slike kljub vsemu so?' S seboj sva imela tudi strašno zmogljivo, a nerodno mašino, ki ni najina :)