Iz Zajzere do Žlebu Hude police (najdaljši ozebnik Julijskih Alp, 800 m, slabih 40°), po njem na glavni greben in desno na vrh Špika Hude police, 2420m. Na turi sva pozimi že bila, a brez smuči (kopni skoki). Tokrat je bil žleb odlično zasnežen, tako da so bili skoki v zgornjem delu lepo zaliti, strmina naju je pa presenetila. Glede na razpoložljive podatke o smeri (III) in najine izkušnje sva pričakovala nekaj čisto drugega, kar sva potem dobila...

Strmina v žlebu počasi narašča, zgornjih 100m je enakomerno strmih polnih 45°, sam izstop pa vsaj 50°. Smer je glede zahtevnosti občutno težja od vseh smeri z oceno III+, zato ji veliko bolje pristoji ocena IV- (pogosto smučana Osrednja grapa v Vrtači, IV-, je precej manj zahtevna).

Odsmučala sva z vrha Špika nad Hudo polico (ravno še zalito), kjer je plazilo kot za stavo, tako da sva 'skomponirala' precej plazov. Vršni metri žlebu so bili najbolj zahtevni, saj preglobok gnilec v strmini enostavno ne ponuja nobene prave opore. Nižje sva kar tekoče odsmučala skupaj s plazečim se gnilcem, ki se je cedil po številnih manjših drčah pod smučmi. Povsem v spodnjem delu je bilo pa toliko kamenja, da je o smuki težko kaj zapisati. Na potki tik nad slapovi je bilo snežne odeje konec in 'le' še dobra ura sestopa do izhodišča.

Tik pod vrhom se mi je zlomila palica (presneti Tehnomat). Spet. Letos že tretja (popravljam, ČETRTA). In s polovičko je smučanje na strmini pravi užitek. A le za poznavalce ;)