Odgovori na jezikovna vprašanja


ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: kratice, kratice, izgovorjava kratic, izgovorjava kratic, besedne zveze, pridevniki, pridevniki, pridevniškost, slovenščina, razvoj jezika, razvoj slovenščine, prevodi besed, prevajanje, prevajanje besednih zvez

Da ne želite posegati v jezikovno politiko, mi je znano, in to seveda prav dobro razumem. (Mimogrede: Ste bili morda na predavanju doc. Marka Stabeja ‘Vprašanja institucionalizacije jezikovne politike v Sloveniji’ prejšnji ponedeljek v Lingvističnem krožku?)

Veseli me, da iz mojega prikaza povzemate ugotovitev, da s pridevništvom ne bi smelo biti posebnih težav, in da tu prepoznavate naraven razvoj slovenščine. Primer, ki ga navajate, je seveda tudi z našega vidika posebno zanimiv, saj se trenutno uporabljajo poleg neslovenske oblike internet stran kar tri različice slovenske rešitve: internetna, internetska in celo internetova — lep primer torej za pomanjkanje ustreznih vodil.

Seveda nameravamo svojo pobudo v ustrezni obliki predstaviti širšemu krogu uporabnikov jezika, vendar trenutno niti pobuda niti oblika še nista dovolj dodelani. Vsi prispevki od zunaj in novi sodelavci so nam zato seveda zelo dobrodošli.

S svojo pripombo, da se lahko tudi dobro orodje slabo uporablja, izražate seveda zelo globoko resnico. Primer Pentium processor ste lepo prikazali. Kadar tudi v slovenščini pišemo in govorimo pentium procesor, gre za staro preglavico, ki so jo že neštetokrat razčlenjali (npr. Janez Gradišnik na primeru ‘V Maximarketu prodajajo atlet majice’). Vaš prikaz je gotovo povsem pravilen. Težava, s katero se ukvarjamo v naši skupini, se nanaša na kompozite drugačne vrste — na kompozite, kjer ne gre za ‘poimenovalni odnos’ med obema deloma (procesor, ki mu je ime Pentium), temveč za kompleksnejše zveze.

Primer iz strokovne literature: HACCP analysis / HACCP-Analyse. Prvi del je kratica za Hazard Analysis and Critical Control Points (analiza nevarnosti in kritične krmilne točke), kar je nekoliko ohlapno poimenovanje za zelo specifičen in kompleksen sistem postopkov, pravil, standardov itd., ki omogočajo zagotavljanje kakovosti izdelkov v proizvodnji. Če recimo v kakem podjetju uvedejo sistem HACCP, to pomeni, da se ravnajo po njem, in med drugim opravljajo tudi določene analize, ki so v tem sistemu predvidene, se v njem zahtevajo, iz njega izhajajo — skratka HACCP analyses / HACCP-Analysen. To torej nikakor niso analize, ki se imenujejo HACCP! Trenutno nam praktična raba slovenščine dopušča samo zelo nerodne, neustrezne in v širšem obsegu neuporabne ‘slovenske’ rešitve (npr. analiza v okviru sistema HACCP, v skladu z njim...); seveda pa bo danes skoraj vsak strokovnjak v vsakdanji govorici rekel kar neslovensko HACCP analiza. V duhu slovenščine in v skladu z njeno naravno strukturo bi bila tu dejansko le rešitev, ki ste jo formalno prikazali z obliko pentiumski procesor (kjer seveda res ni potrebna, čeprav se tudi tu skriva še cel kup preglavic) — torej pridevniška rešitev. V naši skupini ‘poskusno’ uporabljamo pravilo oziroma sistem pravil, ki bi narekoval obliko HACCPjna analiza (kratico obravnavaj ustrezno njeni izgovorjavi [hacecepe] in ji pripni pridevniško končnico; če gre za velikočrkovno kratico, kar brez vezaja, pri malih črkah pa z vezajem, vsaj dokler se kratica ne ‘obesedi’). Seveda na take oblike danes ni navajeno še nobeno oko in uho, pa tudi potrebe po ustrezni rešitvi se zavedajo le maloštevilni jezikovno zavestni strokovnjaki. (Kaj bi vi pripomnili k taki rešitvi?)

Tu se kaže tudi dodatna težava poleg te, ki jo omenjate, namreč da bi bil uspeh take pobude odvisen od ugleda predlagateljev in od prepričljivosti prikaza. V vsakdanjem govoru, pri večini uporabnikov jezika pač ni zavesti o potrebi po posodobitvi rabe slovenščine, jezikovno ustvarjalni strokovnjaki z različnih področij pa so vseeno zelo majhna skupina. Zahtevnosti tega podviga se zato seveda dobro zavedamo.

Preprosta uporaba originalne kratice z domačim izgovorom kot zamenjava za prevod (ali celotne besedne zveze ali le kratice) se zdi povsem sprejemljiv način reševanja takšnih težav. Podobno uporabo kratic poznamo že od prej, pojavljajo pa se tudi vedno novi primeri (kupil sem dva PCja z DVDjem, pa še izognil sem se DDVju). Govorci slovenščine pa te nove primere tudi brez težav sprejemamo in uporabljamo. Mimogrede, opuščanje vezaja pri pregibanju in izpeljevanju velikočrkovnih kratic se zdi smiselna ideja - zakaj bi namreč podvajali oznake.

Nekateri trdijo, da bi bilo kratice, podobne vašemu primeru, (ko bi se ustalile) najboljše pisati kar v obliki običajne besede, ne več kratice, torej teve, vece, cede in pece (ali pisi) namesto TV, WC, CD in PC. Pri primeru PC (pece/pisi) pa vidimo, da ima tudi ta način uporabe kratice svoje težave. Kratica ima v angleščini seveda svojo izgovorno podobo, ki jo lahko prevzamemo skupaj s kratico ali pa tudi ne. Problem je v tem, da nekateri kratico PC izgovarjajo po angleško, drugi pa po slovensko. Z angleškim izgovorom pa se tvorijo drugačne oblike pridevnika kot s slovenskim (pecejna/pisijska ali pecejevska/pisijevska).

In zakaj mislim, da bi do opisanih težav sploh prišlo? Verjetno ne bo tako lahko prepričati tistih, ki to kratico (HACCP) uporabljajo, da bojo opustili angleški izgovor, saj kratico strokovnjaki najverjetneje pogosteje (ali vsaj zelo pogosto) uporabljajo v izvornem jeziku. Zdi se, da bojo strokovnjaki, če že vztrajajo pri kratici, vztrajali tudi pri angleškem izgovoru. Predpostavljam, da se kratica izgovarja približno /ejčejsisipi/. Težava je pač v tem, da slovenska raba zaradi tega potem ni ustaljena, to pa ni več ne vem kako v redu. Obstaja sicer še tretja možnost branja kratic, ki je v slovenščini tudi zelo pogosta — /hac~c~p~/, vendar ta ne ruši predlaganega tvorjenega pridevnika.

Edino rešitev tovrstnih težav vidim v natančnem pregledu izgovorjave take kratice med njenimi stalnimi uporabniki, torej ali se izgovarja po slovensko, po angleško ali kako drugače. Pridevnik pa bi potem tvorili iz najpogostejše rabe, se pravi HACCPjna analiza ali HACCPjska analiza z ustreznim izgovorom. Res je, da bi to ugotavljanje "boljprimernosti" lahko prepustili govorcem samim, da bi se sami (skozi rabo seveda) odločili, katerega izmed obeh ponujenih pridevnikov bodo ‘institucionalizirali’. Po drugi strani pa se da (vsaj načeloma) takšnemu obdobju soobstoja dveh sprva še enakih možnosti izogniti. Neobstoj dvojnic bi moral pomeniti manj komunikacijskih težav, to pa bi vsekakor lahko pomenilo kvaliteto. Zavedam se, da ste vi gotovo takšen pregled izgovora opravili, preden ste se lotili slovenjenja omenjene kratice.

Prosim, ne zamerite mi mojega poučujočega stila. Zgoraj napisana pripomba je bila edina, ki sem jo imel, in zdelo se mi jo je smiselno predstaviti.

Če prav razumem, velja, da bolj ko je beseda strokovna, torej ožji ko je krog ljudi, ki jo uporablja, manj je verjetno, da bo (na dolgi rok) dobila zares ustaljeno slovensko branje. Pece/pisi je ravno nekje vmes med veceji in hacecepejem. Sicer v to nisem prepričan, vendar se mi zdi, da računalničarji dejansko raje govorijo o pisijih kot običajni uporabniki pecejev. (V bistvu pa govorim tu zelo na pamet, brez pravih podatkov ali lastnega vedenja iz zgodovine.)

Sicer pa vašim prizadevanjem v nobenem pogledu ne oporekam(o).

Glej tudi: Jezikovnoprevajalska pobuda v zvezi s problematiko pridevniškosti slovenščine


© 1998-2004, ŠUSS