ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: besedotvorje, raba besed, tvorjenje besed, zloženke, besedne zveze, -jezičen in -jezikoven, tvorjenje besed

Imam naslednjo težavo: razlika med -jezičen in -jezikoven: vem, kaj pravi SSKJ, in v mnogih primerih je stvar dovolj jasna: dvojezičen otrok, dvojezični slovar, jezikovno vprašanje itd. Vprašanje: Evropa se spreminja v multikulturno in mnogojezično unijo regij ... ali mnogojezikovno? Verjetno mnogojezično, ampak kaj pa tole: mnogojezična ali mnogojezikovna podpora (npr. pri računalniskih programih), mnogojezični ali mnogojezikovni korpus (korpus ni napisan v mnogih jezikih, ampak jih vključuje). SSKJ sploh ne predvideva zloženk z -jezikoven. Kaj mislite?

SSKJ zloženke z -jezikoven beleži, res pa pozna le dve: zunajjezikoven in knjižnojezikoven, medtem ko je zloženk z -jezičen navedenih več kot deset. Obe skupini zloženk se med seboj ločita po pomenu, še vedno pa ni nujno, da je ta razlika res edina pomembna in obče veljavna.

Sodeč po besedah, navedenih v SSKJ, se -jezikoven uporablja v zloženkah, ki se ne nanašajo na noben konkreten jezik, temveč na jezik kot tak, medtem ko se zloženke z -jezičen nanašajo le na konkreten jezik oziroma več jezikov (dvojezičen, tujejezičen, mnogojezičen ...) ali pa na jezik, ki ga imamo v ustih (dolgojezičen, podjezičen, zadnjejezičen ...). Lahko bi torej rekli, da ima -jezičen pomen [— abstraktno], -jezikoven pa [+ abstraktno]. Še vedno pa obstaja možnost, da bi se v današnji rabi našel kak primer, ki bi to postavil na laž (SSKJ je danes že rahlo zastarel).

Kar se vaših primerov tiče, bi prav povsod izbrali tistega z -jezičen, saj so vsi vezani na konkreten jezik (konkretne jezike): mnogojezična unija regij, mnogojezična podpora, mnogojezični korpus. Če pa bi hoteli ‘v slovenščino prevesti’ izraz sociolingvistični problem, bi ga prevedli kot družbenojezikovni problem. Tak problem bi vsekakor bil znotrajjezikoven — problem jezika kot abstraktne entitete.

Morda še tole, v besednih zvezah se uporablja le jezikoven, jezičen je zastarela oblika (včasih naj bi se jezikovnemu pouku menda reklo jezični pouk).

Kake nadaljnje literature, ki bi vsebovala tudi ta problem, predvsem pa njegovo končno rešitev, pa žal ni.