Odgovori na jezikovna vprašanja


ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: tvorjenje besed, izpeljanke, nove besede, besedotvorje, novotvorjenke, predniška populacija, nasledniški, tvorjenje besed, obrazila za svojino, tvorjenje besed

Zajci se med sabo razmnožujejo. Veliki zajci so predniki in mali so potomci. Tako dobimo PREDNIŠKO populacijo in ________ populacijo. Na pomoč!!!!!!

Beseda nasledniški se edina nahaja v SSKJ, izpeljanke iz potomci pa smo skušali narediti sami. Med možne so se uvrstile naslednje: potomska (iz potomec), potomstvena (iz potomstvo), potomčevska (iz potomec) in potomniška (iz potomnik?). Prvi dve se zdita ušesu prijaznejši od drugih dveh. V knjižni rabi je bila doslej torej možna le rodilniška oblika — rod potomcev ali naslednikov — ali pa se je moral človek zadovoljiti z besedo nasledniški. Kar se pomislekov glede različnega pomena teh dveh besed tiče, so ti seveda upravičeni. Ne pomeni pa to (nezabeleženost v SSKJ), da se ne bi smele tvoriti nove besede, nasprotno, dobrodošle so.

Z možgansko nevihto smo sicer dobili te možne besede: potomska, potomstvena, potomčevska, potomniška, zanamska (zanjimska/zanjimiška?), nasledniška, nasledstvena, hčerinska, sinovska, otroška.

Od vseh se zdijo najbolj sprejemljive zanamska (vendar je ta bolj kot za zajce primerna za ljudi), potomska (ta se nahaja tudi v BSJ) in potomstvena. Pri potomčevski populaciji delujeta dve pridevniški obrazili (splošno na -ski in osebno na -ev), ki ju najdemo sicer tudi v sinovski populaciji, rahlo odveč. Za potomniško populacijo se zdi, da je sestavljena iz potomnikov, ne pa potomcev. Nasledniška ni nujno vezana na potomce v sorodstvenem smislu, nasledstvena, hčerinska, sinovska in otroška pa že imajo svoje (drugačne) pomene. Ne moremo se odločiti, katera od obeh preostalih različic, potomska ali potomstvena, bi se nam zdela ustreznejša.


© 1998-2004, ŠUSS