ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: nove besede, prevodi besed, parent, tvorjenje besed, pripona -evanje, strokovni izrazi, starš, novotvorjenke

V tej rubriki se oglašam prvič. Začela sem prevajati angleško knjigo, v kateri se zelo pogosto pojavljajo izrazi kot so parent (pri čemer je mišljen eden - katerikoli od staršev), parenting, reparenting. V stroki se izrazi, kot so starš, starševanje, prestarševanje, pojavljajo vse pogosteje. Zanima me, kaj o njih menite slavisti. Nestrpno pričakujem vaša mnenja.

Besede starš, starševstvo in prestarševanje so dobesedno prevedene besede po analogiji iz angleščine: končnica -0 ustreza angleški končnici -0 (starš-0, parent-0), pripona -ing v slovenščini ustreza priponi -evanje (parent-ing, starš-evanje), predpona re- v slovenščini nima dobre ustreznice, ena od možnih predpon je tukaj uporabljena pre-, ki pa ima tudi druge pomene (re-parent-ing, pre-starš-evanje).

Sodeč po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), ki opisuje knjižni jezik, kakršen je bil pred 30 leti, besede starš, starševanje in prestarševanje lahko funkcionirajo le kot strokovni izrazi, katerih pomen je razviden iz sobesedila. Nobene izmed teh treh besed namreč ne najdemo v SSKJ, kar pomeni, da so besede novotvorbe, ki naj ne bi bile del knjižnega jezika.

Od teh ‘prevodov’ je dvoumna beseda prestarševanje. Njen pomen ni jasen: zamenjati starše, preiti s starševanja enemu otroku na starševanje drugemu, spremeniti starševsko vlogo očeta v starševsko vlogo matere ...?

Ker ne nasprotujejo besedotvornim pravilom slovenščine, ni pravega razloga, da bi jim nasprotovali. Beseda starš pa se vse bolj uveljavlja tudi izven strokovnega jezika. Vsekakor pa so v vsakem jeziku novotvorbe dobrodošle, saj bogatijo jezik.