ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: pomen, publicistični pomen, pomen, pomen besed, neznane besede, celokupnost

Danes sem našel novo zabavo v Virantovi knjigi: celokupnost.

V SSKJ je beseda ‘celokupnost’ označena s kvalifikatorjem publ., kar pomeni, da sodi v publicistično zvrst jezika ter kot taka ne ustreza najstrožji normi slovenskega jezika — torej tudi ne sodi v kakšno strokovno literaturo. Janez Sršen v svoji knjigi Jezik naš vsakdanji kot zamenjavo zanjo predlaga naslednje: celokupen, celokupnost ... celoten, ves, v celoti, celota, celotnost, skupnost, vse skupaj. Beseda torej brez dvoma obstaja, je pa po svoji naravi (tj. statusu v govorni skupnosti) taka oziroma iz take zvrsti, da lahko — če se SSKJ ne moti — njena raba v zelo formalnem položaju pri naslovniku izzove rahlo negativno reakcijo. Ne tako močno kot kaka slengovska beseda, npr. skuliran, pa vendar.