ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: pomen, pomen besed, izvor besed, izvor besed, iz grščine, demokracija

Nujno in čim prej rabim obrazložitev pojma DEMOKRACIJA, tako kot bi ga definiral npr. SLOVAR TUJK ali kaj podobnega. Otrok me sprašuje zato, ker se pri predmetu ZGODOVINA učijo o stari Grčiji (torej v tem kontekstu).

Beseda demokracija izhaja iz stare grščine:

DEMOS ljudstvo + KRATEIN vladati > DEMOKRATIA

Skozi zgodovino se je vsebina besede razvijala skladno z razumevanjem pojma demokracije v določenem času in družbi. Danes beseda demokracija pomeni/predstavlja:

— tip družbene ureditve (družbenopolitični sistem),

— enakopravnost in enakovrednost vseh posameznikov,

— (načelno) enakost pred zakonom,

— (načelno) odločanje večine z upoštevanjem stališč manjšine.

Demokracija izhaja iz posameznika, državljana. ‘Vzdušje’ v demokraciji naj bi bilo antiavtoritarno, strpno in dialoško. Moderna demokracija naj bi tudi varovala manjšine vseh vrst.

Navajamo dve gesli iz SSKJ:

• demokracija -e ž, 1. politična ureditev z vladavino večine, ki varuje osebne in politične pravice vseh državljanov: demokracijo je zamenjal fašizem; boriti se za demokracijo / publ. zahodne demokracije * polit. buržoazna ali meščanska demokracija z več strankami in parlamentu odgovorno vlado; ljudska demokracija, v kateri ima oblast delavski razred in druge napredne sile; socialistična demokracija, ki temelji na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in samoupravljanju občanov 2. načelo enakopravnosti pri odločanju v življenju kakega kolektiva: v podjetju se je uveljavila demokracija / ravnali so po načelu demokracije 3. publ., v zvezi socialna demokracija socialnodemokratska stranka: takrat je prvič nastopila pri volitvah tudi socialna demokracija
• demokratija -e ž, pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri soodločajo vsi svobodni prebivalci

Tole pa je uvodni del sicer daljšega gesla demokracija iz leksikona Družboslovje (Leksikoni Cankarjeve založbe, 1979):

• demokracija: politični sistem, kjer ima ljudstvo najvišjo oblast. Značaj d. je odvisen od tega, katerim družb. skupinam oz. razredom je v konkretnem zgod.-polit. sistemu priznan status ljudstva (demos).V atenskem polisu, kjer so bili ljudstvo samo svobodni moški državljani, je pomenila d. obliko vladanja, kjer je imelo pravico do polit. odločanja celotno državljansko telo ob uporabi večinskega načela. Predpostavka te d. je proizvodnja, temelječa na delu sužnjev, ki so bili politično brezpravni. ...

Za podrobnejše informacije si poglejte na primer:

— Sruk, V. 1995. Leksikon politike. Maribor: Založba Obzorja.

— Jerman, F. (ur.) 1979. Leksikoni Cankarjeve založbe: Družboslovje. Ljubljana: Cankarjeva založba.

— Haralambos, M., Holborn, M. 1999. Sociologija: teme in pogledi. Ljubljana: DZS.