ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: pomen, pomen besed, megaloman, raba besed

Ali ima po vašem strokovnem jezikoslovnem mnenju beseda ‘megaloman’ negativni prizvok? Hočem reči, če nekoga označim za megalomana in je tisti nekdo potem prizadet, ali se moram sekirat? Če ja, a se spomnite kakšne prijaznejše nadomestnice? Na primer tisti tip, ki je naredil Titanik, on že mora biti megaloman, pa se mu to kar obnese, a ne?

Pripravili smo vam dva odgovora, prosimo, ne imejte nas za megalomane (mogoče le preresne).

SSKJ podaja dve razlagi pomena, od katerih je ena človek z velikimi, v danih razmerah težko izvedljivimi načrti, druga pa bolj negativna: o sebi ima pretirano dobro mnenje in se poveličuje. Če rečete nekomu, da je megaloman, pomeni, da verjamete, da so njegovi načrti oziroma dejanja zelo ali celo preveč velikopotezni (preveliki ...), torej neizvedljivi ali pa vsaj ne najboljši. To vsekakor ni kompliment.

Megaloman ni nekdo, ki vse, kar dela, naredi nekajkrat večje, kot bi naredili vi; vse, kar naredi, se vam mora zdeti neprimerno (preveliko) za izvedbo/uporabo - nekaj, kar je Titanik vsekakor bil (glede na to, da se je potopil, pa sploh). Vendar je pri Titaniku v igri spet nekaj drugega, saj ni bil narejen velik, ker bi velikost bila boljša, ampak zato, ker je velikost dobro izgledala, ker mnogi ljudje namreč uživajo v velikanskih (?megalomanskih?) zadevah, takih, kot so piramide (za en grob so veliko prevelike, a so po drugi strani vsaj zdržale teh nekaj tisoč let, kar za ostale grobove iz tiste dobe ne velja). Pa tudi Titanik je imel le nesrečo, ladja, ki je bila popolnoma identična Titaniku, pa je še dolgo plula po svetovnih morjih.

Pri tem megalomanstvu gre tudi za vrednostni sistem, te pa imamo različne. Nekomu namreč velikost pomeni več kot kvaliteta izvedbe. In če je tak človek zavestno zaljubljen v velike zadeve, ne bi smelo biti prav nič narobe, če mu rečete megaloman, nasprotno, še všeč bi mu moralo biti. To seveda velja, če s tem, da je megaloman, mislite le na to, da rad (ali ponavadi) dela velike stvari, nikakor pa ne, če mislite, da dela stvari velike (da jih napihne) ali da dela stvari prevelike (da je z njimi torej nekaj narobe).

Iščete drugo besedo, ampak kaj naj bi ta pomenila? Kdor ima velike in pogosto neizvedljive načrte, ima lahko velike oči; če se loti le velikih stvari, je lahko velikopoteznež. Če ima o sebi pretirano dobro mnenje, je domišljavec ali nadutež.

SSKJ pri 1. pomenu megalomana piše ‘navadno ekspresivno’ in jaz bi ta ‘ekspr.’ razumel tako kot pri geslu pedant, torej malo negativno. Se pa strinjam z dodatkom navadno, ker mislim, da se da besedo uporabiti tudi povsem nevtralno, s primerom Titanika (filma, ne ladje!) — Džejms kameleon se je projekta snemanja Titanika lotil ful megalomansko. To mi pomeni, da je porabil ogromno denarja, najel same zvezdnike, snemal pol leta in z blaznim pompom, studio je dobesedno preplavljalo morje in imel je trden namen posneti najdražji film vseh časov. Pristop pač, ne nujno prezira vreden (ni nujno, da velikopoteznost služi (samo) kritju nekvalitete) — torej ga z megalomanstvom nisem nameraval zmerjati. No, Slovarju slovenskega knjižnega jezika in sebi nasproti ter Šusskotom v zobe pa še Verbinčev slovar tujk:

megaloman — kdor si domišlja, da je kaj velikega, namišljena veličina;

megalomanija — veličavost, samoveličje, tj. pretirana, patološka zaverovanost vase in v svojo veličino (vrsta duševne motnje);

megalomanski — isto.

Ja, zgleda, da bi kdo lahko bil tudi užaljen.

Povzetek

Očitno se da megalomana rabiti v dveh pomenih, tako v tistem negativnem (da si domišlja, da je nekaj velikega) kot tistem, da je nekaj velikega ali vsaj da se vsake stvari loti z velikimi koraki, vendar da to ni namišljeno, saj mu pač vedno uspe (Titanik je konec koncev ogromno zaslužil). Je pa tu spet ta problem užaljenosti. Na to je treba gledati preko treh zadev: kako nekdo to besedo razume, kaj si misli o sebi in kakšni so njegovi ideali.

Če bi tip bil rad še boljši (delal še večje stvari), če že zdaj ve, da dela velike stvari, in če mu megalomanija pomeni le, da nekdo dela velike stvari (na veliko), potem z njegove strani ni razloga za užaljenost. Če pa tipček ne misli, da dela velike stvari, če njegov ideal ni to, kar v njem vidite vi, in če mu megalomanija pomeni domišljavost, potem se da razumeti, zakaj je užaljen. Še vedno pa je napaka lahko njegova, saj ima on megalomansko skromne poglede nase, megalomansko nerealne ideale in megalomansko nefleksibilno zapisane pomene besed v svojem notranjem slovarju.