ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: imena, krajevna imena, prevzemanje, imena, imena domačij, izvor besed, izvor imen, izvor besed

Želel bi izvedeti za izvor imena domačij na Gorenjskem ‘Pužman’, ‘Sodar’, ‘Pogvajen’, ‘Pstotnek’.

Uporabili smo različne vire: dva priročnika (France Bezlaj: Začasni slovar slovenskih priimkov (ZSSP); Janez Keber: Leksikon imen: izvor imen na Slovenskem), več člankov in ustno pomoč etimologa z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Izvedeli smo naslednje:

• Sodar — pomeni izdelovalec sodov.
• Pstotnek — v ZSSP so navedene različice pestotnik, pustotnik, pstotnik, menda pa obstaja celo različica stotnik. Vse to naj bi izviralo iz pustotnik (pri čemer je nenaglašeni u doživljal spremembe v e oziroma polglasnik (~) ali pa kar izpadel). Pustotnik naj bi pomenilo lastnika puste zemlje, oziroma da je bila zemlja, kamor se je imetnik tega priimka preselil, pusta, torej precej neuporabna.
• Pogvajen — v ZSSP je naveden le Poglajen, izvora pa nam ni uspelo izslediti.
• Pužman — (odgovor etimologa):

‘Glede hišnega imena Pužman se mi zdi možno, da je sorodno s krajevnim imenom Polže pri Vojniku, kar pomeni, da je verjetno treba pri obeh imenih izhajati iz iste slovanske osnove, tako tudi za krajevni imeni Zapuže in Vipolže. Kaj je v osnovi, je težko reči, češko plž pomeni poleg živali polž še podzemna jama, slovensko polza pomeni tudi strmo, spolzko pobočje. Pužman bi bil lahko prvotno kmet na strmem, spolzkem terenu, vendar razlaga ni gotova. Možnosti, da bi bilo ime nemškega izvora, za kar bi govorila pripona -man, nisem našel, saj bi iz Bussman pričakovali slovensko Pušman s š in ne ž.’