Odgovori na jezikovna vprašanja


  • ŠUSS
  • Novice
  • Zgodovina
  • Šuskoti (avtorji)
  • Arhiv vprašanj z odgovori
  • Iskanje
  • Vaše vprašanje
  • Knjiga ŠUSS 1998—2000
  • Literatura
  • Povezave
  • English


  • RazmiĹĄljaj kot moder moĚŞ in govori v ljudskem jeziku.
    William Butler Yeats




    Zadnjič obnovljeno:
    31. januar/prosinec 2004.
    Postavljeno junija 1998.


ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: višek, pomen, pomen besed, besedišče

Govorite tudi o višku energije, ki jo bojda imate in jo želite porabiti za piljenje lepe slovenščine. Jezik kot tak ima tudi funkcijo komuniciranja in sporočanja misli. V to pa je vpletena tudi logika in možnost izražanja, ki ga nek jezik ima. Beseda višek ima v ‘srbo-hrvaškem oz. hrvaško-srbskem’ govornem področju dvojni pomen. Enkrat lahko pomeni višek, drugič presežek. Skratka, višek pomeni v slovenščini nekaj, česar se ne da meriti oz. ni izraženo z izmerljivo in številčno ovrednoteno količino, npr.: na prireditvi je prišlo do viška z nastopom tega in tega izvajalca ali pa višek življenskega dela je bil okronan s to in to nagrado ali pri spolnem odnosu se govori o višku ... O presežku pa se govori, ko neka količina presega nekaj dogovorjenega, npr.: presežek energije, presežek denarja, presežek porabe sredstev za izgradnjo ...

SSKJ definira besedo višek najprej kot ‘razvojna stopnja, obdobje največje kakovosti, intenzivnosti’, npr. v športni karieri je dosegel višek (kar se ujema z vašo definicijo), nadalje pa beleži neustaljeno rabo te iste besede, v pomenu presežek, ostanek, npr. prodati višek toplote, višek delovne sile. Iz tega lahko zaključimo, da je besedna zveza višek energije v slovenščini sprejemljiva in jo razumemo kot presežek energije.

Poleg tega obstaja tudi stilistični razlog za rabo te besede — v isti povedi smo namreč že uporabili besedo presežek; njena ponovna pojavitev bi delovala okorno.

Glej tudi: Pomen besede višek (nadaljevanje)


© 1998-2004, ŠUSS