Odgovori na jezikovna vprašanja


ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: števila, pisanje števila z besedo, decimalna števila

Imam dve pravopisni vprašanji, če mogoče poznate odgovor (nekako nisem uspel najti odgovora v nobenem pravopisu). Kako je s pisanjem decimalnih števil? Kako zapisati 2,15 SIT (oz. 101,15 SIT)? Očitna rešitev je uporaba stotinov, ampak mene zanima zapis z decimalkami, ker so tudi stotini lahko premalo natančni.
dva cela petnajst tolarjev
dva cela petnajst tolarja
dve celi petnajst tolarjev
dve celi petnajst tolarja
sto en cel petnajst tolarjev
sto en cel petnajst tolarja
sto ena cela petnajst tolarjev
sto ena cela petnajst tolarja

Izgovor decimalnih števil ni posebej obravnavan niti v SPP 94 niti v SS, kot ste že sami ugotovili. V SSKJ pod geslom cel najdemo tale primer:

cel -a -o tudi -o [ceu] prid.

  • * mat. ena cela, pet stotink 1,05
  • * mat. pet celih, deset milijonin (pri geslu milijonina)

Iz teh zgledov vidimo, da se pridevnik cel sklanja, in sicer v odvisnosti od izpuščenega samostalnika enota (z njim se ujema v spolu, številu in sklonu), ki si ga lahko mislimo, kadar smo v dvomih, kako sklanjati pridevnik cel. Res pa je, da je danes raba pogosto drugačna, ker se izgublja spomin, da ena cela tri pravzaprav pomeni ena cela enota in tri desetin(k)e te enote. Da se pridevnik cel ne sklanja tako kot vsakokratni samostalnik, na katerega se nanaša, lahko sklepamo po tem, da takšne oblike zvenijo zelo tuje. Če je enota slovenski tolar, bi v tem primeru sklanjali:

  • 1,15 SIT en cel (tolar) petnajst (stotin tolarja)
  • 2,15 SIT dva cela (tolarja) petnajst (stotin tolarja)
  • 3,15 SIT trije celi (tolarji) petnajst (stotin tolarja)

Skratka, ne glede na to, o kateri enoti govorimo, uporabljamo vedno enake oblike kakor v osnovnem primeru, kjer si mislimo samostalnik enota, ob to obliko pa postavimo poljubno enoto (v našem primeru tolar), in sicer v rodilniku ednine, ne glede na število teh enot. Ta rodilniška edninska oblika očitno izvira iz slovnično nadrejenih stotin, desetin ..., medtem ko se prvi tolar in stotine ne izrekajo, oziroma se prvi tolar prelevi v namišljeni samostalnik enota (trije celi tolarji petnajst stotin tolarja > tri cele enote petnajst stotin tolarja > tri cele petnajst tolarja) Torej bo takole:

  • 1,15 SIT (t, m ...) ena cela petnajst tolarja (tone, metra ...)
  • 2,15 SIT (t, m ...) dve celi petnajst tolarja (tone, metra ...)
  • 3,15 SIT (t, m ...) tri cele petnajst tolarja (tone, metra ...)
  • 4,15 SIT (t, m ...) štiri cele petnajst tolarja (tone, metra ...)
  • 5,15 SIT (t, m ...) pet celih petnajst tolarja (tone, metra ...)
  • 100,15 SIT (t, m ...) sto celih petnajst tolarja (tone, metra ...)
  • 101, 15 SIT (t, m ...) sto ena cela petnajst tolarja (tone, metra ...)
  • 102,15 SIT (t, m ...) sto dve celi petnajst tolarja (tone, metra ...)
  • 103,15 SIT (t, m ...) sto tri cele petnajst tolarja (tone, metra ...)
  • itd.

S tega vidika bi bilo neustrezno npr. dva cela tri, tri cela tri, sto cela tri tolarjev, osem cela tri tolarja itd., čeprav je dejansko tako, da se vse to zelo široko uporablja. To niti ni čudno, saj se človek le stežka pouči o standardni rabi iz kakega priročnika, dejstvo pa je tudi, da je stvar nemalo zakomplicirana, govorimo pa načeloma raje spontano, kot da moramo ob vsaki besedi aktivno razmišljati o npr. sklonu. Ko se v takih primerih izgubi ‘avtomatizem’, se v jeziku običajno kaj spremeni. Očitno je, da besedico cela marsikdo že občuti kot nesklonljivo obliko, ki izgublja svoj izvorni pomen in svojo sklonsko odvisnost in se zato rabi kakor npr. zarez v hrvaščini (5,6 = pet zarez šest) ali point v angleščini (5.6 = five point six). Izraz cela torej vse bolj postaja zgolj znak za ločevanje celih števil in njihovih decimalnih mest in ima vse manj svojega bivšega pomena; danes nam očitno pomeni pravzaprav decimalna vejica. Če se bo taka raba oblike cela še naprej širila, bo verjetno nekoč prevladala, zaenkrat pa naj bi v standardnem jeziku še upoštevali zgoraj opisani sistem.

Vendar se za ta sistem pokažejo še večje težave, ko pridemo do primerov z neimenovalniškimi skloni. Npr. imenovalniški dve celi tri tolarja bi v stavku tečaj se je ustavil pri 2,3 SIT morali brati tečaj se je ustavil pri dveh celih treh tolarja > dveh celih enotah treh desetinah tolarja. In o tem res ne gre več zgubljati besed, saj se oblika verjetno zdi čudna prav vsakomur, standardni jezik gor ali dol. Zdi se mi dosti bolj verjetno, da bi kdo rekel tečaj se je ustavil pri dva cela treh tolarjih, pri dva celih tri tolarja (čeprav to ni ne prvi ne drugi sistem, ampak spet nekaj tretjega), marsikdo pa verjetno tudi tečaj se je ustavil pri dva cela tri tolarja.


© 1998-2004, ŠUSS