ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: sklanjanje, rodilnik, sklanjanje, sklanjanje, tožilnik, devet življenj, števila, zanikanje, zanikanje, zanikani predmet v rodilniku, reklamni napisi

Zanima me pravilnost uporabe besede devet v stavku: Ljudje, nimate devet življenj!

Z besedo devet v ‘Ljudje, nimate devet življenj!’ je takole:

V knjižni slovenščini stoji zanikani objekt v rodilniku in bi se potemtakem moralo reklo glasiti ‘Ljudje, nimate devetih življenj!’. Toda v pogovornem jeziku se ta rodilnik izgublja in ga nadomešča tožilnik. Zato je možno, da so se oglaševalci namerno uklonili tej tendenci in stavek zapisali ‘pogovorno’. To je ena od možnih razlag.

Druga pa izhaja iz tega, da se števniki po SS sklanjajo po dveh vzorcih: z glasovnimi končnicami, npr. pet, petih, petim, pet, petih, petimi, ali z ničtimi končnicami, npr. pet, pet, pet, pet, pet, pet (števniki od 1 do 4 so posebni — nujno se sklanjajo z glasovnimi končnicami, ločijo pa tudi spol (en fant, ena punca, eno kolo; štiri punce, štirje fantje)). Težava je v tem, da SS ne pove ničesar o tem, v katerih primerih se rabi ‘glasovni’ in kdaj ‘ničti’ sklanjatveni vzorec. Intuitivno zlahka najdemo primere, v katerih se nam zdi naravnejša ena varianta (vrnil se je z devetimi gasilci (*z devet gasilci); pred tisoč/tristo leti (*pred tisočimi/tristotimi leti)) ali pa se nam zdita kar enakovredni (Kaj pa boš počel s sto litri vina? in Kaj pa boš počel s stotimi litri vina?). Zelo verjetno bi kake trdne napotke za rabo enega oziroma drugega vzorca težko dali, pa tudi od govorca do govorca se sodbe o posameznih primerih razlikujejo (tako so tudi tisto zgoraj zgolj moje osebne sodbe). Možno je, da manj ko je števnik pogost, lažje ga sklanjamo z ničtimi končnicami (kar deloma implicira tudi to, da višje ko je število števnika, lažje ga sklanjamo po ničtem vzorcu, npr. ?s petintrideset življenji se zdi ‘bolj sprejemljivo’ kot *z devet življenji). Zdi se tudi, da je sklanjanje z glasovnimi končnicami le redko neustrezno, medtem ko se ničto sklanjanje večkrat ne sliši sprejemljivo (*s pet življenji mu je le uspelo priti do konca igrice). In kot rečeno, prav gotovo od govorca do govorca raba precej niha.

Po vsem tem sodeč bi torej lahko rekli, da je ničto sklanjanje števnikov v knjižnem jeziku sicer možno, vendar v konkretnem primeru ‘Ljudje, nimate devet življenj’ zaradi nizkosti števila z njim ne moremo najuspešneje razložiti takšne oblike števnika. Sprejemljivost stavka (prav vsem Šussovcem se namreč zdi sprejemljiv) bi jaz tu raje skušal razumeti preko ne prav redke rabe tožilnika v nikalnih stavkih ter preko posebnosti sklanjanja, ko govorimo o petih ali več stvareh (saj so si oblike samostalnika v imenovalniku, rodilniku in tožilniku enake, sklanja pa se le števnik in je zato sklanjanje na neki način ošibljeno).