Odgovori na jezikovna vprašanja


ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: sklanjanje, naglas, sklanjanje, rodilnik, prah, sklanjanje, prva moška sklanjatev, sklanjanje, druga moška sklanjatev

Zanima me sklanjanje besede prah. Pravzaprav me zanima samo rodilnik, ednina. Bila sem prepričana, da se sklanja po prvi moški sklanjatvi, vendar pa sem sedaj nekoliko zmedena, saj vsi govorijo približno v tem smislu: Njena obleka je brez prahu. Ali Slovenci res tako radi pozabljamo, da imamo tudi rodilnik, ki ga je treba (ne sicer pogosto, pa vendar) uporabljati, ali pa se motim jaz? Za odgovor prisrčna hvala.

Beseda prah je enozložen samostalnik moškega spola s premičnim naglasom (mesto naglasa se med rodilnikom in ostalimi skloni spremeni). Sklanja se po 1. moški sklanjatvi, torej enako kot mah, med, sram, led itd. V knjižnem jeziku je rodilniška oblika prahu (z naglasom na u), dajalniška pa prahu (z naglasom na a), isto velja za omenjene samostalnike: Zmanjkalo mi je medu; Pa le brez sramu. Gre pa pri takem sklanjanju za nekakšno podvrsto znotraj sklanjatvenega vzorca, saj je za veliko večino samostalnikov 1. moške sklanjatve v rabi rodilniška oblika na -a (npr. korak koraka, stolp stolpa). Samostalnikov tega tipa je danes razmeroma malo (SS jih navaja kakih 30), vsi so enozložni, nekoč jih je bilo več. V pogovornem jeziku se rodilniška končnica -u, ki je nujno nosilec besednega naglasa in se pritika samo enozložnim besedam, včasih nadomešča s končnico večinskega vzorca, tj. -a, ki ni naglašena in torej ne potegne za sabo spremembe naglasnega mesta. V pogovornem jeziku tako včasih slišimo En viski brez leda prosim (standardna slovenščina: En viski brez ledu prosim); Skočiti z mosta (standardno: skočiti z mostu).


© 1998-2004, ŠUSS