ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: sklanjanje, imena, tuja imena, imena, imena organizacij, slovenjenje, knjižna norma, prevzemanje, prevzeta osebna imena

Kako se sklanja Institut Pasteur (v Parizu)?

Moja logika: ali rečeš ‘na Institut Pasteur’ ali pa ‘na inštitutu (Institute) Pasteur’.
Ugovora: (a) moj šef napiše na Institutu Pasteur (b) kaj pa sklanjanje ‘na Institutu Jožef Stefan’?

In druga stvar, ostaja mi ta problem s/š. Ne vem, kateremu je institut za bruhat, ampak IJS je pa še vedno Institut in ne Inštitut.

Moja logika: ali rečeš ‘na Institut Pasteur’ ali pa ‘na inštitutu (Institute) Pasteur’.
Ugovora: (a) moj šef napiše na Institutu Pasteur (b) kaj pa sklanjanje ‘na Institutu Jožef Stefan’?

In druga stvar, ostaja mi ta problem s/š. Ne vem, kateremu je institut za bruhat, ampak IJS je pa še vedno Institut in ne Inštitut.

Lastna imena, sestavljena iz več delov, se sklanjajo glede na njihovo zgradbo:

Če je ime sestavljeno iz več ujemalnih delov, se sklanja v vsakem delu posebej. V kategorijo zvez z več ujemalnimi deli spadajo zveze samostalnika s pridevnikom (Julijske Alpe, Mestno gledališče ljubljansko) in zveze več enakovrednih samostalnikov, primer česar so moška osebna imena: Borut Zupan, Boruta Zupana in naprimer stric Tone, strica Toneta. Sem bi lahko šteli tudi zvezo Pasteurjev inštitut, ki bi se torej sklanjal v vsakem delu posebej: Pasteurjevega inštituta, ...

Če je en del neujemalna sestavina, kar se po SS ‘dokazuje z drugimi skloni, npr. iz vile Črno jezero', se ta neujemalni del ne sklanja. Primer za to je Hotel Turist, Hotela Turist. Tu pove slovnica zelo malo (tako rekoč nič) - nikakor ne moremo namreč vnaprej vedeti, ali se neka stvar sklanja ali ne, temveč lahko to ugotovimo šele, ko jo imamo v drugih sklonih. Primer takega imena je Institut ‘Jožef Štefan", kot tako ‘ime’ pa bi lahko šteli tudi Inštitut Pasteur, sklanjal bi se torej le v prvem delu. Podobna situacija z nesklonljivimi sestavinami je v vseh zvezah, ki vsebujejo predlog, saj imajo besede ali besedne zveze za predlogi že dodeljen sklon, ki se nato ob nadaljnjem sklanjanju imena ne spreminja, sklanja pa se jedro besedne zveze: Inštitut za narodnostna vprašanja, Inštituta za narodnostna vprašanja ...

Kako pa je s Pasteurjem? V uradni rabi je po mojem mnenju možna le oblika z Institut Pasteur. Imenu lahko dodamo določilo, recimo z ustanovo Institut Pasteur (kar je primerljivo z v mestu Ljubljana), s francoskim Institute Pasteur — če mora nastopati uradni naziv (z inštitutom Institut Pasteur bi bilo res že malo čudno). Lahko ga pišemo tudi ležeče ali v narekovajih, da pokažemo, da gre za tujo zvezo v slovenskem tekstu. Le če je ime dovolj pomembno in često rabljeno tudi v slovenščini, ga včasih podomačujemo tudi v uradni rabi; a kje je meja?

Če stvar podomačimo, po pravopisu ni več dileme: SPP pravi: ‘Pri imenih ustanov, katerih neprva sestavina je ime in priimek, sta imeni v rodilniku, ne v imenovalniku; torej Gimnazija Franceta Prešerna (ne Gimnazija France Prešeren)’. Podomačiti, če že, bi morali kot Inštitut Louisa Pasteurja ali Pasteurjev inštitut.

Pri tej zvezi verjetno moti oziroma sili v podomačenje podobnost francoske besede institut s slovenskim inštitutom. Če bi recimo karata kuno v japonščini pomenilo Inštitut Petra Klepca, bi verjetno vsaj v začetku mirne duše sklanjali na karata kuno ali na karata kunu, ker bi čutili poimenovanje kot zloženko ali kot zvezo z levim nesklonljivim prilastkom (ki ga prav tako preganjajo — podobno se sem pa tja sliši tudi sklanjanje ‘Na oder vabim Jani Kovačiča!’ — letos na Trnfestu — ga imajo za eno enoto, zloženko?), zveze Institut Pasteur pa zaradi omenjene podobnosti po moje ne čutimo tako. (Pri zvezi z levim prilastkom je podobna dilema: ‘v Carnegie Hall je igral P. K.’ vs. ‘v Carnegie Hallu’ ... — v govoru se sliši oboje v redu, pisal pa jaz druge variante ne bi, ker ne bi vedel, kaj narediti z začetnicama.)

Če zvezo podomačimo, jo imamo načelno lahko za zvezo z desnim ujemalnim prilastkom (na Inštitutu Pasteurju), kar po moje v tem primeru ne gre, ker bi to pomenilo, da je ta inštitut Pasteur. Ta inštitut pa ni Pasteur, ampak je inštitut, imenovan po Pasteurju. Ali pa jo imamo za zvezo z desnim neujemalnim prilastkom (na Inštitutu Pasteur — kar je pri takih nazivih, kot rečeno, protipravopisno, čeprav sredi Ljubljane stoji državni inštitut Institut ‘Jožef Stefan"). Podobna je na primer dilema pri izpolnjevanju obrazcev: ‘rojen v mestu _______ (Ljubljana ali Ljubljani?)’ — eno ali drugo; ali pa z Olimpijo Hertz ali z Olimpijo Hertzem, kakor prilastek pač čutimo. Vsekakor pa ne vem, zakaj bi Institute pisal z malo, tudi če ga poslovenimo v Inštitut, ker v navedenem primeru nastopa kot del uradnega naziva, enako kot na Inštitutu Borisa Kidriča.

Priporočila:

ali pišemo stvar v navednicah, tj. citiramo francosko ime Institut Pasteur, kar je verjetno najbolje, saj je to njegovo pravo ime, ki ga mi nimamo ravno pravice spreminjati;

ali pišemo Pasteurjev inštitut, se pravi, da priredimo celotno ime slovenskemu jeziku: Pasteur spremenimo v svojilni pridevnik in ga postavimo na levo stran. V primeru, da je ime inštituta drugačno, se pravi Institute Louis Pasteur, bi se slovenila stvar morda drugače, recimo Inštitut Louisa Pasteurja, še vedno pa je možno reči Pasteurjev inštitut. Pisali bi z veliko začetnico, saj tudi Nemčija (Zvezna republika Nemčija) pišemo z veliko, četudi je uradni naziv te države Bundesrepublik Deutschland.

Drugo vprašanje je, ali je prav institut ali inštitut. V odgovor nudimo citate iz SSKJ; gre za tri gesla:

inštitut tudi institut -a m, navadno s prilastkom 1. samostojen zavod ali oddelek na univerzi ali znanstveni ustanovi za znanstveno raziskovanje: inštitut je letos izdal več publikacij; akademijski, univerzitetni inštituti; ... 2. zavod ali ustanova za proučevanje in delovanje na kakem področju: kozmetični inštitut; inštitut za zunanjo trgovino ...

institut -a m, jur. skupek pravnih določb za urejanje družbenih razmerij, stanj ali dejanj, pravna ustanova: pravne posledice instituta / pravni institut ...

institut zavod, ustanova ipd. gl. inštitut ipd.

Kvalifikator tudi SSKJ razloži: ‘... stoji pred manj navadno dvojnico, ki se v knjižnem jeziku ali umika ali uveljavlja.’ Torej je institut manj navadna dvojnica besede inštitut. Povrh vsega obstaja pomenska razlika med š in s, zaradi česar je verjetno bolje uporabljati š, saj s lahko indicira nekaj drugega.