Odgovori na jezikovna vprašanja


ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: pridevniki, svojilni pridevniki, sklanjanje, pia, imena, osebna imena, sklanjanje, prva ženska sklanjatev, tvorjenje besed, izpeljava, tvorjenje besed, tvorjenje besed, pripona -ov

Zanima me, kako se pravilno sklanja ime PIA in ali se lahko uporablja kot svojilni zaimek, npr. PIIN, PIINA ...?

Ime Pia se sklanja po vzorcu prve ženske sklanjatve, torej: Pia, Pie, Pii, Pio, pri Pii, s Pio.

Kar vas je pri vsem skupaj verjetno zmotilo, je dejstvo, da v izgovoru med i in samoglasnik, ki mu sledi, vrinemo še j, ki pa se ne zapisuje, kar je razvidno že iz imenovalnika (Pia, ne Pija). Malo nerodna situacija se pojavi v dajalniku in mestniku, saj si sledita dva istovrstna samoglasnika, kar je v slovenščini sicer redkost (prim. variirati, individuum ...), še nerodnejša pa v rodilniku množine, če ga seveda sploh uporabljamo (množine lastnih imen so namreč precej neobičajne oblike), ki se po SPP zapisuje Pij. Nekateri podobna imena (Mia, Tea ...) zapisujejo z j, torej Mija, Teja ..., ter jih zato z j tudi sklanjajo (Mije, Miji ...). Kako bomo zapisali takšno ime, pa je odvisno od njegove ‘lastnice’.

Nasprotno pa se po SPP v tvorjenkah glas j pogosto pokaže, tako da se svojilni pridevnik glasi Pijin (podobno še radijski, četudi radio, radia). Tu gre za nelogično razlikovanje besedne podstave (enkrat z -j-, drugič brez).


© 1998-2004, ŠUSS