Odgovori na jezikovna vprašanja


ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: prenesen ali prenešen, besedišče, zapisovanje besed, deležnik, nebnjenje

Ker nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, se taka korist odvzame s sodno odločbo, s katero je bilo ugotovljeno kaznivo dejanje. Način odvzema je določen v sedmem poglavju Kazenskega zakonika (Ur. l. RS, št. 63/94). Zanima me, ali je beseda PRENEŠENA v drugem odstavku 96. člena, ki se glasi: ‘(2) Premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, se lahko odvzame tudi tistim, na katere je bila PRENEŠENA brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, če so vedeli ali bi bili mogli vedeti, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem. Če je bila premoženjska korist PRENEŠENA na bližnje sorodnike, zakonca, posvojitelja ali posvojenca, se jim odvzame, razen če dokažejo, da so zanjo plačali celotno vrednost.’ uporabljena pravilno ali pa bi zakonodajalec moral uporabiti besedo PRENESENA.

V standardnem jeziku je pravilna oblika prenesena, torej s s in ne s š. Š je v tem primeru namreč palatalizirana oblika s, to pomeni, da se v nekaterih oblikah glagola nositi s spremeni v š. Kaže pa, da se to zgodi samo za naglašenima samoglasnikoma a in o (nošnja, nošen, noša, nošenje, prenašati nasproti nosač, prenesti ...), razen pri oblikah sedanjika gl. nositi (nosim ...). Ker je beseda prenesen naglašena na zadnjem zlogu (torej za s), ni razloga za palatalizacijo. Očitno pa narašča število ljudi, ki slišijo obliko prenešen kot pravilno; tudi SSKJ jo ob geslu prenesen navaja kot možno, a redkeje rabljeno dvojnico. Očitno se pravilo nebnjenja širi tudi v druga okolja.


© 1998-2004, ŠUSS