ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: zapisovanje besed, besedišče, bolna ali bolana, neobstojni samoglasniki, pridevniki, tvorjenje besed, izpeljava

Naša profesorica za slovenščino je obsedena z razliko med ‘bolna’ in ‘bolana’. Pri besedi ‘bolna’ se popolnoma strinja s SSKJ. Do tod je vse lepo in prav. Problem se pojavi z ‘bolana’, ki je zanjo pravilen obstoječ pridevnik. Če je ženska bolana, zanjo pomeni, da ima menstruacijo. Ker beseda ‘bolana’ sploh ni zapisana v SSKJ, sem v resnih dvomih glede profesoričine trditve. Sprašujem vas, če morda vi veste za ta ‘termin’. Ali pa je to le plod njene bujne domišljije ...

Razlikovanje med bolna (kar je, mimogrede, v knjižnem jeziku edina pravilna oblika tega pridevnika za ženski spol) in bolana je povsem ‘umetno’ (izmišljeno) in vsekakor ne presega okvirov lokalno omejenih pogovornih različic slovenščine. V nekaterih (nikakor ne vseh) narečjih res obstaja pomenska razlika med obema besedama, vendar ta ni vseslovenska, saj ima ponekod pomen imeti menstruacijo beseda bolna, spet drugje pa njena dvojnica bolana. Slednja je s stališča knjižne norme nepravilna zato, ker je samoglasnik -a- v moški obliki neobstojen in v vseh drugih oblikah izpade (bolan, bolnega, bolnemu, bolno ...), ženska oblika pa naj bi se tvorila iz podstave, ki je torej boln-, ne bolan-. Verjetno nas k drugačnemu sklanjanju pridevnika bolan — bolanega ... — in posledično k drugačni ženski obliki vodijo podobni pridevniki na -lan in -an nasploh, ki -a- ohranjajo v vseh oblikah (šolan: šolana, nadelan: nadelana, zaspan: zaspana) ..., nikakor pa si ne znamo razložiti, zakaj bi eni od obeh možnosti (tisti še nezasedeni) pripisali pomen imeti menstruacijo.