Odgovori na jezikovna vprašanja


ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: ločila, vejica, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, stavek, vrinjeni stavek, zakoni

Zanima me slovnična razlaga sedmega odstavka 124. člena Zakona o varnosti cestnega prometa. Najbolj me zanima naslednji stavek, ker sem prepričan, da manjka vejica, ki spremeni pomen stavka.

Novo vozniško dovoljenje lahko pridobi ob prvem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po šestih mesecih, sicer pa po enem letu od dneva oddaje vozniškega dovoljenja upravni enoti, če ponovno opravi vozniški izpit za vozila tiste oziroma tistih kategorij, s katerimi je storil prekršek ali prekrške, za katere so mu bile izrečene kazenske točke in izpolni druge pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja določene v prvem odstavku tega člena.

Primer je naslednji: Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja: 18. 1. 1999 (prvo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja). Dan oddaje vozniškega dovoljenja: 25. 5. 1999.

Jaz osebno mislim da so pozabili na vejico (ki je dodana v stavku spodaj): Novo vozniško dovoljenje lahko pridobi ob prvem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po šestih mesecih, sicer pa po enem letu, od dneva oddaje vozniškega dovoljenja upravni enoti, če ponovno opravi vozniški izpit za vozila tiste oziroma tistih kategorij, s katerimi je storil prekršek ali prekrške, za katere so mu bile izrečene kazenske točke in izpolni druge pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja določene v prvem odstavku tega člena.

Vprašanje: Ali mi lahko izdajo vozniško dovoljenje, ker je že preteklo šest mesecev od prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja?

Novo vozniško dovoljenje lahko pridobi ob prvem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po šestih mesecih, sicer pa po enem letu od dneva oddaje vozniškega dovoljenja upravni enoti, če ponovno opravi vozniški izpit za vozila tiste oziroma tistih kategorij, s katerimi je storil prekršek ali prekrške, za katere so mu bile izrečene kazenske točke in izpolni druge pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja določene v prvem odstavku tega člena.

Primer je naslednji: Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja: 18. 1. 1999 (prvo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja). Dan oddaje vozniškega dovoljenja: 25. 5. 1999.

Jaz osebno mislim da so pozabili na vejico (ki je dodana v stavku spodaj): Novo vozniško dovoljenje lahko pridobi ob prvem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po šestih mesecih, sicer pa po enem letu, od dneva oddaje vozniškega dovoljenja upravni enoti, če ponovno opravi vozniški izpit za vozila tiste oziroma tistih kategorij, s katerimi je storil prekršek ali prekrške, za katere so mu bile izrečene kazenske točke in izpolni druge pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja določene v prvem odstavku tega člena.

Vprašanje: Ali mi lahko izdajo vozniško dovoljenje, ker je že preteklo šest mesecev od prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja?

Formulacija, ki jo navajate, je skrajno okorno napisana, zato tudi ni čudno, da prihaja ob njenem branju do težav pri razumevanju. Sporni del stavka lahko zavoljo pojasnjevanja njegovega pomena rahlo predelamo, in dvom odpade:

‘Novo vozniško dovoljenje lahko (oseba) pridobi ob prvem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja šest mesecev, sicer pa eno leto po dnevu oddaje vozniškega dovoljenja upravni enoti ...’

Ob tako dešifriranem pomenu tega odstavka zakona torej postane jasno, da boste vozniško dovoljenje (če seveda izpolnjujete naštete pogoje) lahko ponovno pridobili 25. 11. 1999, ko bo minilo šest mesecev, odkar ste ga oddali.

Kar se odsotnosti vejice tiče, se sicer strinjam, da bi jo za popolno nedvoumnost (in pravopisno ustreznost) pisci morali uporabiti (gre pač za vrinjeni stavek). Če vejico dodamo, stavka ne moremo več razumeti tako, kot bi si želeli vi. Če vejice ni, pa besedilo sicer lahko razumemo tako, kot namigujete, ampak — brez zamere — po mojem samo, če to prav načrtno hočemo oziroma če v besedilu (zakonu) iščemo luknjo. V nasprotnem pa bomo stavek po vsej verjetnosti vsi razumeli tako, kot so sestavljalci nameravali.

In ker se da še tako premišljeno napisane zakone vselej tolmačiti na več načinov (kaj šele, če se obešamo na vsako manjkajočo ali odvečno vejico), imajo zakoni komentarje, ki naj razlage usmerjajo. Pogledati bi bilo torej treba vsaj še v komentirano izdajo zakona. Po drugi strani pa priznam, da tudi mene precej jezi, ko uradna državna besedila niso napisana tako, kot je treba.


© 1998-2004, ŠUSS