Prodor mlajših politikov

Po smrti Janeza Bleiweisa (1881) ni bilo na konzervativni strani pravega politika, ki bi ga lahko nadomestil, saj sta njegova najbližja sodelavca umrla že pred njim. Noben od njegovih naslednikov (Luka Svetec, Karel Klun, Fran Šuklje) se v politiki ni uveljavil.

Med liberalnimi politiki so se uveljavljali tisti, ki so v slogaštvu videli oviro za nadaljnji razvoj. Od mlajših politikov, ki so zastopali tudi radikalnejše interese, sta se uveljavila predvsem Ivan Tavčar in Ivan Hribar.

Leta 1883 je bila v Ljubljani ustanovljena Katoliška tiskarna, Slovenec pa je postal dnevnik. Ljubljanski nadškof je 1884 postal Jakob Missia, po rodu iz Štajerske, ki je kasneje, ko je opravljal nadškofovsko službo v Gorici, postal prvi slovenski kardinal (1899). Missia je nasprotoval neodločenosti in nenačelnosti slogaške politike. Podpornika je našel v Antonu Mahniču, goriškem bogoslovnem profesorju, ki je pustil veliko sledi v slovenskem javnem in kulturnem življenju. V Slovencu je objavil serijo člankov z naslovom Dvanajst večerov, v katerih je utemeljeval potrbo po tem, da vse javno in politično življenje usmerjajo verska načela. Ostro je napadal predvsem pesnika Simona Gregorčiča.