Auersperg-Lasserjev režim

Leta 1871 je prišlo na Dunaju do političnega preobrata; na oblast je prišla Auersperg-Lasserjeva vlada. To je čas, ko se je krepil nemški nacionalizem, ki je bil močan tudi v Avstriji. Liberalno meščanstvo je kot vzorno videlo le enonarodno državo, zato je pričakovalo, da se bodo vsi nenemški (neavstrijski) narodi temu podredili. Jezik in kulturo teh narodov so označili za nemeščansko in nepolitično. Slovenske uradnike in profesorje so premestili v neslovenske kraje, na njihova mesta pa nameščali nemške. Kljub temu se je meščanstvo nas Slovenskem cepilo na nemško in slovensko, ki je bilo v podrejenem položaju. Marsikateri Slovenec je podlegel pritisku in začel dajati prednost nemščini in nemški kulturi. Ti ljudje so dobili vzdevek nemškutarji.

Najhujši udarec za slovensko politiko so bile državne volitve leta 1873, ko so Slovenci izgubili večino celo na Kranjskem, ki je bila takrat skoraj popolnoma slovenska. Mladoslovenci so uvideli, da se ne morejo boriti proti nemškemu nacionalizmu in konservativizmu staroslovencev, zato so morali sprejeti enotnost slovenskega političnega tabora. To obdobje označujemo kot slogaštvo, saj so Slovenci kljub idejnim nasprotjem navzven nastopali enotno.