Bosna in Hercegovina: edina evropska kolonija

Po okupaciji je nova oblast uvedla svoj upravni in birokratski sistem, Bosno in Hercegovino je želela spremeniti v vzorčno kolonijo. Muslimani so se najteže prilagajali novi oblasti, zato se jih je veliko izselilo v Turčijo, priseljevali so se predvsem katoličani. Fevdalnega sistema Habsburžani skorajda niso spreminjali, kljub temu pa je čas avstro-ogrske okupacije tudi obdobje hitrega gospodarska razvoja. V deželi se je začela industrializacija (tekstilna, lesna in tobačna industrija), razvijalo se je rudarstvo (sol, premog, železo), kmetijstvo (poljedelstvo, gojenje tobaka) in promet, saj je bilo zgrajenih veliko železniških prog. Nastale so tudi prve banke in zavarovalnice, v Bosno in Hercegovino je začel pritekati tuji kapital. Vse to je povzročilo padec moči muslimanskega fevdalnega sloja na rovaš krepitve srbskega in hrvaškega meščanstva. V začetku 20. stoletja so nastale tudi prve meščanske politične stranke; najprej muslimanska, kasneje še srbska in hrvaška. Leta 1910 je Avstro-Ogrska anektirala pokrajino, ki je takrat dobila tudi svojo ustavo in deželni zbor.