Bosna in Hercegovina: nasprotovanje Carigradu

Bosna in Hercegovina je bila vedno območje križanja interesov velikih sil; v 19. stoletju so se v njej prepletali interesi Avstrije in Otomanskega cesarstva, pretresali pa so jo tudi notranji nemiri. Številni domači fevdalci muslimanske veroizpovedi so se vseskozi skušali otresti vplivov iz Carigrada (Istanbula), nasprotovali so tudi vsem sultanovim reformam,  kar se je kazalo tudi v uporih proti centralni oblasti. Največja sta bila leta 1832 (vodil ga je Husein Gradaščević, bolj znan kot "Zmaj od Bosne") in v letih 1850/51, ko je upore dokončno zadušil Omer Latas paša. Istočasno je naraščalo nezadovoljstvo do sultana in tudi do muslimanskih fevdalcev med krščanskimi prebivalci, ki so si želeli združitve s sonarodnjaki v Srbiji ali Črni gori.