Srbija: Obrenovići

Leta 1804 so Srbi pod vodstvom Đorđa Petrovića – Karađorđa organizirali upor proti Turkom in leta 1815 je bila ustanovljena samostojna kneževina Srbija. Dokončna neodvisnost ji je bila priznana 1878 na Berlinskem kongresu. Do leta 1882 so državo vodili knezi, kasneje pa kralji iz dinastije Obrenović. Mihajlo Obrenović (vladal je med letoma 1860 in 1868) je v Srbiji uvedel absolutistični in centralistični način vladanja, saj je bil prepričan, da Srbiji drugače ni mogoče vladati. Cilj njegove zunanje politike je bil Srbijo povzdigniti v vodilno državo na Balkanskem polotoku. Leta 1862 mu je uspelo doseči sporazum s Turčijo, po katerem je le-ta obdržala le še štiri trdnjave na srbskem ozemlju. Proti Turčiji je 1867 ustanovil tudi balkansko zvezo, ki so jo sestavljale še Črna gora, Grčija in Romunija, njen cilj pa je bil dokončen pregon Turkov z Balkana. Ker v okviru zveze ni bil vojaško aktiven, so ga notranjepolitični nasprotniki umorili. V vojno proti Turkom se je skupaj s Črnogorci podal Mihajlov sin Milan, vendar bi bil brez ruske intervencije poražen.