Makedonija: Ilindenska vstaja

Makedonci so se udeleževali uporov (npr. 1822 v Negušu), sodelovali pa so tudi v vojnah na srbski, bolgarski ali ruski strani. Z odločitvijo berlinskega kongresa (1878) je Makedonija ostala turško ozemlje, kar je povzročilo priseljevanje Turkov. Hkrati se je krepil velik vpliv bolgarske cerkve predvsem na propagandnem in šolskem področju, čemur so se makedonski izobraženci uprli. Leta 1893 so v Solunu ustanovili stranko VMRO, katere cilj je bil boj za makedonsko avtonomijo, ki bi bila prva stopnja državne samostojnosti. Zaradi vmešavanja Bolgarov je v stranki prišlo do razcepa, ki je stranki močno škodil. Stranka je ustanovila tudi svoje oborožene oddelke. 2. avgusta 1903 je v Bitoli izbruhnil upor, ki ga poznamo pod imenom ilindenska vstaja. Višek je dosegla v ustanovitvi republike s središčem v Kruševu, ki sta jo vodila Goce Delčev in Nikola Karev. Turška vojska je upor krvavo zadušila, Makedonija pa je postala vedno bolj nevarna, saj so vanjo svoje oborožene enote pošiljali tudi Bolgari, Grki in Srbi.