Bosna in Hercegovina: kratkotrajna avtonomija

Veliko težavo za razvoj Bosne in Hercegovine so predstavljali fevdalni odnosi, ki leta 1848 za razliko od večine evropskih držav tu niso bili odpravljeni, ampak so se ohranili do konca prve svetovne vojne. Davki so se poviševali, država je uvajala vedno nove (npr. splošna desetina). Pobiranje desetine in razrez davkov sta 1875 sprožila velik upor, ki se je začel v Hercegovini in od tam razširil tudi v Bosno. V upor sta se vpletli tudi Črna gora in Srbija, ki sta Turčiji 1876 napovedali vojno, na njuno stran je leto kasneje stopila še Rusija, ki je premagala Turčijo. Mirovni sporazum v San Stefanu je določil avtonomijo za Bosno in Hercegovino, ki pa je bila kratkotrajna, saj jo je berlinski kongres izničil, Bosna in Hercegovina pa je prešla pod okupacijo Avstro-Ogrske. Na strani avstro-ogrske vojske so sodelovali tudi slovenski vojaki, znani pod imenom kranjski Janezi.