Avstro-Ogrska

Po prihodu Bismarcka na oblast so se odnosi s Prusijo poslabšali. V primeru avstrijsko-pruske vojne, si vlada ni mogla privoščiti še ogrskih napadov, zato je Franc Jožef I. leta 1865 razglasil konec centralistične politike. Novi ministrski predsednik Richard Belcredi je napovedal reorganizacijo monarhije, ki se je zgodili leta 1867, ko je bil uveden dualizem. Avstrijsko cesarstvo se je preimenovalo v Avstro-Ogrsko, avstrijski cesar je imel hkrati naziv ogrskega kralja. Poleg vladarja je imela država skupnega finančnega, vojaškega in zunanjega ministra. Vsaka polovica države je imela svoj parlament in vlado. O skupnih zadevah so odločale delegacije, ki so se izmenoma sestajale na Dunaju in V Budimpešti. Številne spremembe, ki so se nanašale tudi na pravice Slovencev (enakopravnost narodov, pravica do uporabe in varovanja jezika) v avstrijskem delu monarhije niso bile v celoti uresničene, čeprav so bile zapisane v decembrski ustavi, ki je bila sprejeta leta 1867 in je veljala do konca obstoja monarhije leta 1918.