Italija: razmere v novi, veliki državi

Nova država je imela 22 milijonov prebivalcev in je združevala večino Apeninskega polotoka. Benečija je začasno ostala avstrijska, Savoja in Nica sta bili v zameno za pomoč odstopljeni Franciji, v osrednjem delu je bila papeška država. Razmere niso bile tako ugodne kot v Nemčiji, saj je bila pogosta lakota, po Cavourjevi smrti pa ni bilo več sposobnega finančnega ministra. Prestolnica se je preselila v Firence.

Benečijo so hoteli Italijani najprej odkupiti od Avstrije (ponudili so v današnjem denarju okoli 25 milijonov evrov), vendar so Avstrijci ponudbo zavrnili. Po avstrijskem porazu v prusko-avstrijski vojni in odločitvi prebivalcev Benečije (tudi Slovencev) je Benečija 1866 pripadla Italiji, pet let kasneje pa še Rim, ki je tako postal prestolnica italijanske države, papež pa se je razglasil za ujetnika in bil v sporu z italijansko državo do 1929.