Avstrija: združitev z Ogrsko in nastanek Avstro-Ogrske

V Avstriji se je zaradi vojaških in gospodarskih neuspehov povečeval državni dolg, ki ga je hotela vlada zmanjšati z notranjimi reformami. Cesar Franc Jožef I. je 1860. izdal oktobrsko diplomo, poseben cesarski dokument, ki je v državi odpravil absolutizem in spet uvedel parlamentarizem, s katerim nihče ni bil zadovoljen. Zastopnike v dunajski parlament naj bi namreč poslali deželni zbori, ki so bili sestavljeni iz zastopnikov plemstva, veleposetnikov, duhovščine, trgovskih in obrtnih zbornic ter mest in kmečkih občin. Meščani, ki so zagovarjali liberalizem in centralizem, so temu ostro nasprotovali. Oktobrsko diplomo je nadomestil februarski patent (1861), ki je uvedel dvodomni parlament. V poslansko zbornico so poslance volili deželni zbori, v gosposko zbornico pa jih je imenoval cesar. Volilna pravica in poznejša zastopanost v parlamentu sta bili odvisni od višine davka. Tak sistem je ostal v veljavi vse do konca obstoja države v letu 1918. Avstrija je bila parlamentarna monarhija, na čelu katere je bil cesar, ki je imel veliko pravic na vojaškem in zunanjepolotičnem področju. Vlado je izvolil parlament, vodil jo je ministrski predsednik. Vladni organi so obstajali tudi na deželni ravni.

Monarhija je bila centralistično urejena, kar je dajalo prednost meščanstvu. Taki ureditvi je najbolj nasprotovala Ogrska, ki je od Franca Jožefa leta 1861 zahtevala obnovitev ogrske neodvisnosti. Ogrski deželni zbor ni hotel izvoliti poslancev v dunajski državni zbor, zato ga je cesar razpustil. Krepila se je tudi opozicija na Češkem, kjer so nov sistem zavračali liberalci in staro konzervativno plemstvo. Odločno so nasprotovali centralističnemu vodenju z Dunaja in se od 1863 niso udeleževali sej državnega zbora.