Nemčija: vojna s Francijo

Napoleon III. je v Prusiji videl največjega tekmeca, zato se je pripravljal na vojno, ki je 1870. tudi izbruhnila. Francoska vojska je kapitulirala najprej pri Metzu, nato še pri Sedanu, kjer je bil zajet francoski cesar. Bismarck je dosegel, da so se severnonemškim deželam pridružile še južnonemške in pruski kralj Viljem I. se je 18. januarja 1871 v zrcalni dvorani v Versaillesu okronal za nemškega cesarja. Po frankfurtski mirovni pogodbi je morala Francija Nemčiji odstopiti še Alzacijo in Loreno ter plačati velikansko vojno odškodnino.

Z nastankom nemške države se je v Evropi porušilo dotedanje razmerje sil. Nemčija je postala najmočnejša država na celini z več kot 40 milijoni prebivalcev. Doživljala je nagel gospodarski in tehnološki razvoj. Nemški cesar je postal dedni pruski kralj, ki je bil hkrati tudi vrhovni vojaški poveljnik. Imel je pravico sklicevati in razpuščati parlament ter imenovati državnega kanclerja.