Italija: združevanje

Leta 1859 je izbruhnila vojna, v kateri so Francozi vojaško pomagali Italijanom na severu, z juga pa je prodiral Giuseppe Garibaldi. V tem spopadu je bila prvič v Evropi v vojaške namene (za transport vojakov) uporabljena železnica. Avstrijci so se umaknili iz Milana. Odločilna bitka je bila junija 1859 pri Solferinu, v kateri je avstrijsko vojsko vodil Franc Jožef I.. Obe vojski sta bili izčrpani zaradi bojev in hude nevihte s točo, zato so se Avstrijci kljub temu, da so Italijane premagali (Francozov pa ne), umaknili. Francoska mornarica je priplula v Kvarnerski zaliv, zato je bila Avstrija prisiljena podpisati premirje, po katerem se je odpovedala Lombardiji.

Leta 1860 so se po uspešno izvedenih plebiscitih v Piemontu pridružile še Parma, Modena, Toskana in Emillia-Romagna, Garibaldi pa je začel upor na Siciliji in kmalu zasedel Neapelj. Novembra 1860 se je Garibaldi odpovedal republiki in Viktorja Emanuela II. priznal za italijanskega kralja. Februarja 1861 je bilo v Torinu prvo zasedanje italijanskega parlamenta, ki je sardinskega kralja oklical za kralja Italije.

             
Odločilna bitka v avstrijsko-italijansko-francoskem spopadu 1869 je bila pri Solferinu