Jan Hus Jan Hus je napisal mnogo verskih del, v katerih je kritiziral propad vrednot katoliške cerkve in s tem postal pomemben verski reformator na Češkem. Deloval je tudi kot teolog in pridigar. Rodil se je leta 1369 v kraju Husinec na Češkem. Leta 1393 je diplomiral na Karlovi univerzi v Pragi, tri leta kasneje pa mu je bil podeljen naziv  mojstra svobodnih umetnosti. Kmalu je bil posvečen za rimokatoliškega duhovnika, zato je začel pridigati v cerkvi Svetega Mihaela, nekaj let po  tem pa tudi v Betlehemski kapeli v Pragi. V svojem poklicu je kar naprej napredoval, saj je bil leta 1401 izvoljen za dekana filozofske fakultete,  osem let kasneje pa celo za rektorja univerze. Od začetka 15. stoletja je na Karlovi univerzi potekal spor med filozofskimi in teološkimi privrženci nominalizma in realizma. Hus je v tem sporu  stal za svojima učiteljema, prav tako pa je Wycliffove nauke začel oznanjevati v svojih pridigah. Jan je postal vodilna osebnost češke strani na  univerzi, ko se je eden izmed njegovih profesorjev (Stanislav iz Znojma) odpovedal Wycliffovim naukom. Ker mlad upornik ni odstopal od svojih  načel in je močno nasprotoval prodaji odpustkov, je zabredel v spore s papežem, ki je nad njim leta 1412 razglasil kletev in ukazal sojenje po  cerkvenih zakonih. Hus se je zato papežu javno odpovedal, papež pa je tudi prepovedal njegova bogoslužja. 1413 so Janu sodili na koncilu zaradi bogokletja in kršitev 8-ih božjih ter cerkvenih zakonov. Nato so ga za dve leti zaprli v dominikanski  samostan, ki je stal na otoku sredi Bodenskega jezera. Leta 1415 je imel ponovna sojenja, na katerih je večkrat zavrnil preklic svojih dejanj in idej, zato je bil obtožen za nepopravljivega krivoverca. Predali so ga torej oblastem, te pa so ga obsodile na smrt. Hus je na poti do grmade pel  marijansko pesem Christi virgo dilectissima in prepričeval ljudi, da njegovo učenje ni zmotno. Ko je že bil privezan na grmadi, je prišel  Siegmundov maršal in po cesarjevem ukazu še enkrat ponudil Husu, da si ohrani življenje s preklicem. Hus je zavrnil in grmado so prižgali. Husovi zemeljski ostanki so bili po sežigu skupaj z ostanki grmade vrženi v reko Ren. Pri Husovih privržencih na Češkem je povzročila novica o sežigu bes in upor proti tistim, ki so ga predali smrti, torej proti koncilu. Prevladalo je  mnenje, da je bil obsojen predvsem zaradi svojega pridiganja, ker je branil resnico in se ni slepo prepustil avtoriteti cerkve. Njegovo obsodbo so  Čehi dojemali kot obsodbo samega Češkega kraljestva in njegovega reda. Kristina Kolbezen © Gimnazija Črnomelj - 2012