1. UVOD V OPUS ALCHYMICUM MIRA HAJNCA
Koroški slikar Miro Hajnc iz Radelj
ob Dravi je koncept pričujoče razstave razvil na podlagi dolgoletnega
ukvarjanja z eksistenčnimi in psihološkimi problematikami različnih
religioznih sistemov in filozofskih šol, s poudarkom na budizmu in tibetanski
mistiki, ki jih tokrat sintetizira v obliki likovno-alkemičnega opusa
magnuma z intimnimi poudarki v obliki sanjskih ali fantazijskih simbolov.
Poglavitno ikonografsko in simbolično izhodišče Hajnčeve razstave najdemo
v Jungovih interpretacijah sanjske simbolike na eni strani ter povezave
med alkimijo in psihologijo na drugi, pri čemer je neizčrpen vir analogij
likovni opus Heinricha Füsslia. Prava zakladnica informacij o ikonografiji
in simboliki v alkimistični tradiciji so brez dvoma tudi likovna in
poetična dela Williama Blakea. Sanje in stvarnost, podzavestno in zavestno
pa so psihološka in filozofska področja, ki se v Hajnčevem likovnem
opusu neprestano prepletajo.
Kompleksna postavitev z enotnim konceptom v okviru razčlenjenega, vendar
enotnega prostora novega krila slovenjegraške Galerije likovnih umetnosti
ima značaj risarsko-slikarske instalacije, ki jo lahko celostno doživimo
le z interaktivnim sprehodom skozi razstavišče, ob domišljijskem sodoživljanju
vseh faz iniciacije oz. alkemične transmutacije. Hkrati je ob otvoritvi
na ogled tudi plesni performance Edvarda Cluga na izvirno glasbo Izidorja
Leitingerja, tako koreografija kot glasba pa sta nastali izključno po
tematskem navdihu razstave. Celoten performance vključno z razstavo
je ohranjen na CD-romu.
Pot iniciacije skozi razstavišče je nakazana s trikotnim tlorisom, čigar
osnovo predstavlja zemlja (4), sledijo pa ji voda (3), zrak (2) in ogenj
(1). Štirje elementi, ki so v trikotniku razvrščeni po vrednosti števil,
hkrati predstavljajo tetrado, katere geometrijski znak je kvadrat. Simbolika
štirih elementov je združena s pitagorejsko simboliko univerzalnega
znanja v smislu aritmetične vsote prvih štirih števil (1+2+3+4), katerih
vsota je število 10, torej dekada, simbol popolnosti in božanskosti.
Obiskovalec, ki hkrati nastopa v vlogi inicijanta ali
neofita (neophytus: novinec, na novo spreobrnjen), vstopi najprej v
področje kaosa, ki je prikazano z med seboj pomešanimi avtorskimi fotografijami
štirih elementov. Obred iniciacije se prične ob prehodu skozi instalirana
lesena vrata, pri čemer neofit v nadaljevanju stopa skozi trikotnik,
od osnove - zemlje, preko vode in zraka do ognja, ki vodi k soncu in
njegovim žarkom (sonce: zlato - aurum ali lapis philosophicum, alkemijski
kamen modrosti). Medtem ko so štirje elementi upodobljeni risarsko na
skorajda muralnih papirnatih formatih, pa so sonce in žarki izvedeni
v tehniki kolaža z akrilnimi barvami na platnu in posredujejo vtis mozaika.
Neofita skozi vso pot spremljajo risbe oči brez obraza, edini izjemi
sta polovici obraza na prehodu iz zemljine sfere v vodno sfero, ki predstavljata
Hajnčev avtoportret v smislu: "Sprehodite se skozi moje možgane".
Kompleksni proces iniciacije s končnim namenom transmutacije se torej
simbolično odvija hkrati v avtorjevih možganih in seveda v duši, k čemur
so povabljeni tudi obiskovalci. Proces se nadaljuje še v povratni smeri,
ob vračanju na začetek razstave, v singulariteto kaosa, ki pomeni obenem
tudi nov pričetek stvarstva in s tem življenja. Nenavadno učinkuje barvni
kontrast med uvodnim delom postavitve s polihromatskimi fotografijami
v smislu kaosa, osrednjim delom iniciacije z nehromatskimi, sivimi grafitnimi
risbami na belorumenkastih papirnatihih nosilcih (oči in štirje elementi),
ki učinkujejo simbolično asketsko ter zadnjega, sončnega - božanskega
dela v monohromatskih zlatorumenih odtenkih.
nadaljevanje
>
