|
- PREDSTAVITEV IZBRANE TEME IN STRUKTURE NALOGE - UPORABLJENE METODOLOGIJE PRI IZDELAVI NALOGE - OPREDELITEV VIROV UPORABLJENIH V RAZISKAVI - OPREDELITEV MOTIVOV SKUPINE ZA IZBIRO PREDLAGANE TEME RAZISKOVALNI DEL - VSEBINSKA IZHODIŠČA TURISTIČNE RAZISKAVE - RAZISKAVA – PREDVIDENE OMEJITVE IN POTEK RAZISKAVE OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA - UMESTITEV PREDSTAVLJENE IDEJE V SEDANJI PROSTOR IN ČAS - RAZČLENITEV PREDSTAVLJENE IDEJE IN OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA |
POTEK PRANJA
Pri vsaki hiši je bila vsaj ena ženska zadolžena za pranje perila. Kadar je gospodinja prala samo za svojo družino, je to delo ponavadi opravljala enkrat na teden, največkrat pa samo enkrat na mesec. Oblačila so namočile v lugu do naslednjega dne. Lug so si pripravile tako, da so pepel bukovih drv prelile z vrelo vodo, počakale, da se je pepel usedel na dno posode in vodo odlile. Ko se je perilo namočilo, so ga naslednji dan namilile in drgnile na lesenih perilnikih, da so iz njega spravile umazanijo. Sledilo je kuhanje perila v lugu. Ko je bilo perilo dovolj okuhano, so ga pobrale iz kotla v škafe, ki so jih na glavah odnesle do tekoče vode, kjer so ga spirale. Ko so prali rjuhe, približno dvakrat na leto, so okuhano perilo naložili na voz in ga odpeljali do vode. Najpogosteje so spirale ob studencih, spomladi in jeseni, ko so bile vode zaradi deževja visoke, pa ob potokih in reki Pivki. Spirale so tako, da so perilo metale po vodi, ga vlekle proti sebi in z njim tolkle po perilniku. Ko je iz perila pritekla čista voda, je bil kos opran in so ga samo še ožele.
|
