VODA, VIR ŽIVLJENJA


ZAHVALA


POVZETEK


UVOD

- PREDSTAVITEV IZBRANE TEME IN STRUKTURE NALOGE

- UPORABLJENE METODOLOGIJE PRI IZDELAVI NALOGE

- OPREDELITEV VIROV UPORABLJENIH V RAZISKAVI

- OPREDELITEV MOTIVOV SKUPINE ZA IZBIRO PREDLAGANE TEME

RAZISKOVALNI DEL

- VSEBINSKA IZHODIŠČA TURISTIČNE RAZISKAVE

- RAZISKAVA – PREDVIDENE OMEJITVE IN POTEK RAZISKAVE

- REZULTATI RAZISKAVE

OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA

- PREDSTAVITEV IDEJE

- UMESTITEV PREDSTAVLJENE IDEJE V SEDANJI PROSTOR IN ČAS

- RAZČLENITEV PREDSTAVLJENE IDEJE IN OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA

- PREDSTAVITEV PLANA IZVEDBE PREDSTAVLJENE IDEJE

SKLEPNI DEL

LITERATURA IN VIRI

POVZETEK V ANGLEŠČINI

OPIS PIVKE

Slovenija je ena najbolj kraških dežel na svetu. Glavne značilnosti kraško –dinarskega sveta so površinske oblike in prevotlenost kraškega podzemlja s kraškimi jamami in podzemeljskimi vodnimi tokovi.
Pivška kotlina je svet ob reki Pivki. Obdajajo jo kraške planote Nanos, Hrušica na severu, na vzhodu in jugovzhodu Javorniki in Snežnik, na zahodu Slavenski ravnik, ki se proti jugozahodu spusti v Košansko dolino, na jugu pa se potegne v Taborski greben.
Pivško kotlino delimo na Zgornjo in Spodnjo Pivško kotlino. Dno Pivke prekriva fliš. Plasti fliša so na Zgornji Pivki naplavljene na apnencu in ta del kotline ima kraški značaj. Debelejše so plasti fliša na Spodnji Pivki in na zahodnem robu kotline, kjer so ponekod v njem izoblikovane gorice. Na te plasti fliša so narinjeni skladi fliša, iz katerih so zgrajene vzpetine.
Po obliki je Pivška kotlina podobna veliki skledi z valovitim in mestoma prevotljenim dnom ter različno visokim zakraselim obodom. V nepropustnem flišnem dnu se zbirajo površinske vode v potoke, ki se stekajo predvsem v Nanošco, medtem ko reka Pivka dobiva vodo pretežno iz zakraselega zaledja na južni strani kotline. V Javornikih ponikujejo vse padavine v kraško podzemlje, iz katerega se v Pivko prelivajo le visoke vode, medtem ko nizke odtekajo po podzemeljskih kanalih niže od Pivke neposredno proti Planinskemu polju. V zakraseli dolini Zgornje Pivke se ob deževju zbere preveč vode. Pivka se razlije po položni dolini in poplavlja rodovitna polja, številne kraške globeli pa se spremenijo v občasna kraška jezera. Ob suši dotok iz kraškega podzemlja presahne in Pivka se posuši, voda ponikne še v »Pivkah« in »Pivšcah«, kot se imenujejo travniki in njive v dolini med Zagorjem in Drskovčami.
Reka ponikalnica Pivka začne izvirati vzhodno od vasi Zagorje. Izvir se imenuje Pivščica in je glavni ter stalni izvir Pivke. Del vode se izteče v izvir Podstenjška in naprej v reko Reko. V suhem obdobju je struga Pivke med Zagorjem in Prestrankom suha. Pivka potem teče čez Zagorsko polje in Drskovško polje po ozki soteski, ob kateri je veliko manjših izvirov. Na Drskovškem polju se ji pridruži pritok Podlaznice oz. Mlačnice. Potem teče proti Parjam po ozki dolini in del vode se pretaka v izvire pri Parjah. Med Petelinjami in Prestrankom dobi Pivka nekaj pritokov. Od Matenje vasi teče preko Postojnskega polja, kjer dobi pritok Nanoščico. Pivka po sotočju z Nanoščico teče proti vzhodu, nato pa zavije proti severu in ponikne v Postojnsko jamo. Najbolj markantne značilnosti krasa so prav gotovo kraška polja in presihajoča jezera. Značilnosti pokrajine ob Pivki je poplavni svet. Na posameznih delih se pojavljajo presihajoča jezera. Polnijo in praznijo se in nikoli niso v istih letnih časih enaka. Voda pač vedno najde svojo pot, še bolj pa je skrivnosten njen podzemni tok. (SLIKA poplave reke Pivke)


Poplavljen svet ob Pivki


Izvir Pivke

 

Copyright © OŠ Pivka, 2009
Strani ureja Meta Kirn