VODA

Poplave se na Pivškem pojavljajo spomladi in jeseni, ko še ne povzročajo škode na pridelku. Čeprav ljudje živijo ob jezerih, jih je nekdaj, predvsem v poletnih mesecih, pestilo pomanjkanje vode. Ta to so ljudje že zgodaj gradili vodne zbiralnike iz katerih so vodo po ceveh speljali do središča vasi. To je omogočilo ljudem večjo neodvisnost od količine padavin. Kapnico so običajno zbirali v »štirnah«(vodnjakih), ki so jih imeli samo premožnejši vaščani.
Petelinjci so imeli svoj vodovod že od začetka 20. stoletja, 1905. V vodni zbiralnik v Lozi nad vasjo se je voda stekala iz vodnih izvirov, s katerimi je prepredena Osojnica (n.v. 820 m). Iz vodnega zbiralnika iz Loze nad Petelinjami je bila voda po ceveh speljana do vasi, kjer so se v njenem središču nahajale tri pipe: pri Polhovih, pri kostanju sredi vasi in pri Slugovih. V vasi je bilo samo nekaj » štirn« (vodnjakov), ki so bile po večini na kapnico. Le dve štirni v vasi, Valentinova in Skokova, sta se napajali iz zemeljskega izvira.
V Pivki je pred dobrimi 250 leti takratni župan Simon Čelhar uredil vodno zajetje, ki je skupaj s podobnim vodnim zbiralnikom v sosednjih Petelinjah edinstvena značilnost Pivške kotline. Studenec leži v zgornjem delu vasi, pod železnico.
Ovčjak (n.v. 634 m), hrib neposredno za zajetjem, je prepreden z vodnimi izviri, katerih vode se pod zemljo združijo v pivškem zbiralniku. Dotok vode v studenec je sicer majhen, a nikoli ne presahne. Voda v njem je za Pivčane pomenila življenje. Vodo so uporabljali za pitje, kuhanje, umivanje in pranje, v posebnem koritu pa so napajali živino. O pomembnosti studenca govori tudi ustno izročilo, saj naj bi ga med prvo vojno stražil avstrijski vojak. Studenec, ki so ga leta 2007 dokončno obnovili, se je ohranil kot vodni vir ob morebitni katastrofi.

V vasi Palčje je bilo pred drugo svetovno vojno približno ducat štirn na kapnico, ki so bile v lasti večjih kmetov, sicer pa so se ostali Palčani oskrbovali z vodo iz dveh večjih vaških vodnjakov pred Kovačevo in Brivčevo hišo. Po vojni si je večina Palčanov zgradila lastne štirne.
Nad vasjo Palčje, na vrhu hriba Špiček (n.v. 799 m), se nahaja studenec Sv. Marjeta. Studenec ne presahne niti v najbolj sušnih letih. Ljudem ni znano, od kod doteka voda vanj. Včasih so njegovo vodo uporabljali, sedaj pa ga le obiskujejo in ob njem posedajo. Voda iz studenca je pitna.

Studenec SV. Marjeta

Tudi ob cesti proti gozdu nad vasjo Trnje se je nahajal studenec. Med obema vojnama, ko so naši kraji spadali pod italijansko oblast, je njihova vojska ta studenec uredila. Studenec so preuredili v betonsko štirno in ob njej postavili tudi betonsko korito. Tukaj so vodo zajemali gozdarji in poleti kosci, ki so kosili po senožetih, da so se odžejali. V koritu pa so napajali konje in vole, s katerimi so delali v gozdu in senožetih. Voda v to štirno priteka izpod Svete Trojice (n.m. 1124 m). Manjša štirna se nahaja tudi v gozdu, pri Žefranu.

Štirna pri Žefranu

Vodo iz osrednjih vaških vodnih virov so zajemali v »lamper« (vedro), nato pa jo prelivali v druge posode, v škafe, ki so jih ženske nosile na glavah v svoja gospodinjstva, kjer so vodo hranili v čebrih, ki so morali biti vedno polni. Na vrhu čebra je bil pritrjen »korc«(zajemalka). Za prenašanje vode na polje ali v gozd pa so uporabljali »barigelce«(leseni sodčki).
Dodaten vir vode je prebivalcem teh vasi do konca druge svetovne vojne predstavljala deževnica. Pred hišo so postavljali lesene škafe ter pocinkane banje, v katerih se je zbirala voda. V času suše so Petelinjci in Palčani hodili po vodo v Reple nad Gradcem. Tam se nahaja jama, v kateri se voda zadržuje vse leto.

Reple nad Gradcem

Drugi stalni vir vode se nahaja pri Radohovi vasi, pod hribom Primož, kjer so italijanske oblasti v obdobju med obema vojnama postavile črpalko. Palčani so po vodo hodili še v Zagorje in Mrzlek pri Ribnici. Vodo so natočili v velike sode ali lesene cisterne, imenovane koslade, in jo na legnarjih s konji odpeljali domov.

Radohova vas

Petelinje se je leta 1974 priključilo na regionalni vodovod, Palčje je dobilo svoj vodovod leta 1997. Voda iz vodnjakov pa se danes uporablja predvsem za zalivanje rož, vrtnin in za pranje avtomobilov.
V zadnjem času je zelo v modi uporaba vode iz plastenk, ker naj bi bila neoporečna, zdrava in nam vedno dostopna. Pojavili so se nam dvomi o neoporečnosti in koristnosti takšne vode. K razmišljanju o tem nas je privedel članek avtorice dr. Lučke Kajfež Bogataj, ki nam kaže tudi drugo plat te zgodbe. Zdel se nam je zelo zanimiv in poučen, zaradi tega smo ga vključili v nalogo.

EKO MISEL

V zadnjih letih se v Sloveniji opaža porast ustekleničene vode. Ustekleničena voda, ki je zdaj najpopularnejša pijača na svetu, je 240-10.000–krat dražja od vode iz pipe. Ljudje jo imajo rajši, ker naj bi bila bolj čista in neoporečna od vodovodne. Vendar se z zvišano prodajo povečuje tudi količina plastične embalaže, izdelane iz nafte; predvsem pa velika poraba energije, ki je potrebna za proizvodnjo, ustekleničenje, shranjevanje, hlajenje in dostavo.
Ampak, ali je ta voda res tako čista kot pravijo? Kakovost vode določa Pravilnik o pitni vodi, ki je močno zaostril koncentracijo nekaterih škodljivih snovi (pesticidov). Večina vode je ustekleničena v steklenicah iz polientilentereftalata ali PET, ki za reciklažo porabi malo energije in pri gorenju ne izpušča klora. Vendar se žal take embalaže v svetovnem merilu reciklira vedno manj.
Vendar onesnaževanje okolja ni tako velik problem pri ustekleničeni vodi kot velika poraba fosilnih goriv. Za izdelavo ene plastenke porabimo kar 3,4 mega joulov energije, kar pomeni, da en sodček nafte (drži 6.000 mega joulov) zadostuje za 1.760 plastenk. Če bi se prodaja še naprej povečevala in bi vsak Slovenec na dan popil eno tako steklenico, bi porabili približno 415.000 sodčkov nafte. Temu moramo dodati še shranjevanje, prevoz, hlajenje, … tako pridemo do tega, da v ZDA na leto porabijo 17 milijonov sodčkov nafte samo za ustekleničeno vodo. Če bi želeli ponazoriti vso porabljeno energijo, ki jo potrebujemo, da pride en liter ustekleničene vode do nas z nafto, si lahko predstavljamo, da za to porabimo še četrt litra nafte.
Za konec pa še tole: za liter ustekleničene vode so izdelovalci porabili približno tri litre vode.