UVOD

Kako privabiti čim večje število obiskovalcev v Pivko?
Odločili smo se, da je najbolje organizirati prireditev, kjer bomo predstavili domače salame, klobase, sire…, hkrati pa si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi druge turistične zanimivosti naših krajev. Prireditev bi lahko postala tradicionalna.
Raziskovali smo, katere kmetije bi lahko vključili za tekmovanje in prodajo na stojnicah na prireditvi.
Vključili smo lik Martina Krpana, ki je v grbu ter zastavi Občine Pivka in tudi v šolskem znaku.
Pivčani si lastimo lik Martina Krpana in smo mnenja, da je bil doma iz naših krajev.
Resnici na ljubo je treba povedati, da je Martin Krpan izšel, preden je prišel Levstik za domačega učitelja na Kalc. Povest je izšla v Slovenskem glasniku julija 1858, njen avtor pa je prišel k Vilharju šele jeseni istega leta. To dejstvo seveda ne izključuje možnosti, da je bil Levstik na Pivškem in na Kalcu že kdaj prej, in da je le dobil motiv za tihotapca Krpana tu. V podporo tej možnosti se da navesti vsaj naslednje:
1. Pivčani so bili v starih časih znani tovorniki (tovorili in tihotapili so sol) na poti od Trsta pa v notranje avstrijske dežele.
2. Ena od starih poti s Pivke v Loško dolino je vodila prav pod 1123 m visoko Sv. Trojico, ki so ji v starih časih zaradi značilne oblike, podobna je seneni kopi – lonici, rekli Lonca, ljudje tam okoli pa ji še danes tu in tam rečejo tudi kar Vrh.
3. Poleg razvalin cerkve sv. Trojice so malo pod vrhom še sledi vasice , ki je v urbarjih izpričana kot Vasišče, in bi mogla biti Krpanov Vrh.
4. V Prestranku je bila cesarska žrebčarna z obširnimi zemljišči proti Sv. Trojici; višje gori pa je kraj, ki so mu stari ljudje rekli Pri cesarjevi hoji. Tam naj bi nekoč njegovo veličanstvo, zdelano zaradi slabih poti, počivalo, in tam bi utegnilo kdaj srečati tudi Krpana.
5. Da je Levstik te kraje poznal, že preden je prišel na Kalc za domačega učitelja pa priča še navedek v povesti sami: Ko se je Krpan poslavljal z Dunaja, je povedal cesarju, da je ni »take postrežbe, kakršna je v Razdrtem pri Klinčarju«. Razdrto pa je tudi tu, ob poti proti Trstu, pod Nanosom.
Vse to je nemara dovolj, da smemo reči – Martin Krpan je bil Pivčan (Ljudje in kraji ob Pivki, str. 165).