Avstralija

ok. 40 000 pr.n.š.	Predniki domorodcev se naselijo v Avstraliji
1606	Williem Janszoon se kot prvi Evropejec izkrca na avstralski celini
1616-1636	Holandski pomorščaki izdelajo zemljevide zahodne, jugazahodne in severozahodne obale
1642	Abel Tasman odkrije Van Diemenovo deželo (1855 v Tasmanijo)
1770	James Cook razišče vzhodno obalo Avstralije in jo v imenu Velike Britanije proglasi za Novi južni Wales
1788	Velika britanija ustanovi kazensko kolonijo v Novem Južnem Walesu
1801-1803	Mathew Flinders obkroži Avstralijo in dokaže, da gre za celino
1830-1840	Raziskovanje notranjosti celine
1851	Ustanovijo kolonijo Viktorijo, zlata mrzlica v Novem Južnem Walesu in Viktoriji privabi veliko novih priseljencev
1859	Ustanovijo kolonijo Queensland
1868	Velika Britanija neha pošiljati kaznjence v Avstralijo
1901	Avstralija postane neodvisna država, Avstralska zveza
1914-1918	Avstralci se borijo v 1. svetovni na strani Velike britanije
1939-1945	Avstralci se borijo v 2. svetovni vojni
1945	Avstralija postane članica OZN, začetek priseljevanja iz Evrope
1964-1972	Avstralske čete se borijo na strani Američanov v Vietnamu
1967	Ustanovitev zveznega programa za pomoč domorodcem
1975	Generalni guverner razreši G. Whitlama, ministrskega predsednika laburistične stranke, novi ministrski predsednik postane liberalec M. Frazer
1983	Laburistična stranka pride znova na oblast
1988	Avstralija praznuje dvestoletnico

PREDSTAVA O NEZNANI JUŽNI CELINI SEGA V ČAS ANTIČNE GRČIJE

Domnevajo, da so poleg domačinov prvi pristali na neznani celini Bugi- trgovci in pomorščaki iz Indonezije.

Abel Tabsman je leta 1642 odkril Tasmanijo. Kapitan James Cook na krovu ladje Endeavour leta 1770 odkril jugovzhodno obalo Avstralije. Vso vzhodno obalo je proglasil za britansko in ji dal ime Novi Južni Wales.

DEPORTACIJE

Ko je Britanija izgubila ameriške kolonije, je morala najti drug kraj, kjer bi lahko naselila kaznjence, saj so bili zapori v Veliki Britaniji prenapolnjeni. Za novo kazensko kolonijo so izbrali zaliv Botany na vzhodni obali, in leta 1787 se je kapitan Arthur Philip odpravil na pot s približno 730 kaznjenci in kaznjenkami ter več kot 200 vojaki na krovu. Osemmesečno potovanje se je končalo v velikem pristanišču približno 11 kilometrov severno od zaliva Botany. 26.01.1788 so dali zalivu ime Sydney.

Prvi naseljenci so morali v začetku premagovati hude težave. Veliko jih je takoj umrlo.

RAZISKOVANJE

V zgodnjem 19. stoletju so nastale prve velike naselbine ob obali poznejšega Queenslanda, Viktorije, Tamanije, Južne in zahodne Avstralije. Mnogi so domnevali da je v notranjosti dežele ocean. Ob prečkanju jim je nepričakovano zmanjkalo vode in hrane, zato so se morali vračati. Veliko jih je zaradi izčrpanosti umrlo.

Leta 1860/1861 sta Rober O´Hara Burke in William John Wils po nečloveško napornem potovanju uspešno prečkala celino s spremljevalci. Na poti nazaj sta oba umrla, ker sta bila brez spremljevalcev.

Leta 1872, štiri leta po tem, ko so končale deportacije, je bila Avstralija telegrafsko povezana z Anglijo.

NACIONALNO ČUSTVO IN VOJNA

Raziskovalcem so sledili farmarji in rudosledci. Avstralija je cvetela in kraljica Viktorija je leta 1901 združila šest držav ter razglasila zvezo držav.

Na Avstralski zastavi je bila upodobljena zastava Velike Britanije in šest zvezd, razporejenih v obliki Južnega križa, ki so predstavljale šest držav.

Prva svetovna vojna je pomenila začetek avstralske poti do nacionalne samostojnosti. Avstralske čete so utrpele hude izgube- 60 000 Avstralcev je bilo ali mrtvih ali pogrešanih.

V drugi svetovni vojni so sodelovali z Američani v korejski in vietnamski vojni. Danes ima Avstralija zelo tesne vezi z Veliko Britanijo, še vedno je članica Britanske skupnosti narodov in kraljica Elizabeta II. Je še vedno avstralska kraljica. Njen glavni gospodarski in trgovski partner so ZDA in Japonska.

Avstralske čete so med prvo in drugo svetovno vojno junaško borile skupaj z vojaki iz Nove Zelandije in drugih držav Commonwealtha. Oboje sile so sestavljale t.i. ANZAC (Australian and New Zeland Army Corps.)