Avstralija

Kljunaš je napol vodna žival. Mnoge od njegovih telesnih lastnosti so zato prilagoditev na življenje,kakršnega živi plenilec v sladkih vodah. Ima kratke vendar močne okončine z dolgimi kremplji, namenjenimi kopanju. Med prsti je plavalna kožica,ki se na prednjih nogah razrašča celo na kremplje. Tako nastane učinkovito veslo. Ko je žival na kopnem,lahko kožico uviha nazaj on sprosti kremplje za kopanje. Samci imajo na gležnju ostrogo ,v katero se izliva v stegnu ležeča strupna žleza. Ostrogo uporabljajo proti napadalcu ali proti rivalskemu vrstniku,nikoli pa proti plenu. Strup ni nevaren,je pa zelo boleč. Oči in ušesa ležijo v brazdah,ki jih pri potapljanju pokrije kožna guba. Kljunaš se pod vodo torej znaša na čutne sposobnosti usnjatega kljuna. Nosnici sta nameščeni pri vrhu kljuna,zrak pa zajame šele ko ima na gladini celo glavo. Zobje imajo samo mladiči. Pri odraslih kljunaših čeljusti rebraste s katerimi drobijo plen. Kljunaši iščejo hrano na vidnem dnu. Potopijo se za minuto do dve in s kljunom v blatu iščejo vodne žuželke, rake, ličinke. Jedo tudi žabe in druge manjše vretenčarje,ter tudi nekatere rastline. Tek imajo zelo dober,ker pojedo v eni noči 1 kg hrane. Rove kopljejo nad vodno gladino. V času razmnoževanja skoplje samica do 12m dolg rov,na njegovem koncu naredi iz suhe trave in listja gnezdo iz izleže 2 do 3 jajca. Gumjasta jajca so med seboj zlepljena, v splav. Vhod je z vlažnim rastlinjem zato se jajca ne izsušijo. Mladiči so dolgi samo 1,25 cm in so nemočni. Do petih mesecev se hranijo z mlekom,ki se cedi iz žlebov na materinem trebuhu.