Avstralija

Avstralija ima veliko naravnih bogastev: rud, kot so železo, baker, svinec, cink, zlato, srebro, kositer, nikelj, boksit, volfram, opal, diamant in safir, poleg tega pa tudi bogate energetske vire, kot so premog, zemeljski plin, nafta in uran.

Februarja leta 1851 je Edward Hargraves, ki se je vrnil iz kalifornijskih zlatokopov, v nekem potoku v Novem Južnem Walesu našel kepo zlata in tako sprožil veliko zlato mrzlico. V poznejših letih in desetletjih so našli v mnogih predelih Avstralije neprecenljiva nahajališča zlata na površini in v notranjosti zemlje. Kalgoorlie v Zahodni Avstraliji je še danes glavno središče pridobivanja zlata.

Rude in dragi kamni se nahajajo tudi na/v:

- Mount Isa (velike količine bakra, svinca, srebra in kositra),

- Broken Hill (srebro, kositer, svinec-največ na svetu),

- Pilbara (železova ruda)

Avstralija je največja izvoznica boksita.

V Bassovem prelivu pred obalo države Viktorija in pred severozahodno obalo Avstralije so velika nahajališča nafte in zemeljskega plina. V dolini Latrobe v Viktoriji so verjetno največja nahajališča rjavega premoga na svetu, Newcastle ob obali Novega Južnega Walesa pa je veliko središče črnega premoga. Uran je po vsej verjetnosti eno najdragocenejših naravnih bogastev Avstralije, vendar ga malo izkoriščajo.

Rudarstvo je zelo mehanizirano in zaposluje le 1% vse delovne sile. Kmetijski izdelki in surovine so sicer največji vir deviznega dohodka, domači bruto dohodek pa ustvarjata predvsem industrija in storitvene dejavnosti Avstralska industrija je močno usmerjena na domači trg. Avstralska industrija izdeluje vozila, gospodinjske stroje, gradbene materiale ter tekstilne, kemijske in farmacevtske izdelke. Zelo pomembno vlogo ima tudi prehrambna industrija.