Večino avstralskega prebivalstva predstavljajo potomci angleških in irskih priseljencev. V razporeditvi prebivalstva so velike razlike. Večina prebivalstva živi na območju rodovitnega vzhodnega obalnega nižavja, ki ga od ravnin v notranjosti loči Veliko razvodno gorovje. Zahodna obala je v primerjavi z vzhodno divja in neobljudena, razen nekaj večjih mest. Uradni jezik v Avstraliji je angleški, ki pa ima nekatere avstralske jezikovne posebnosti. V zelo redko poseljeni notranjosti s pol sušnim in sušnim podnebjem živi le 3,5 % prebivalcev, na jugovzhodu in na drugih ožjih obalnih območjih pa si je našlo svoj življenjski prostor kar 80 % prebivalcev. Avstralija je tudi celina z visokim deležem mestnega prebivalstva, saj več kot 80 % Avstralcev živi v mestih. Večina prebivalstva so belci (95 %), drugo avstralski črnci (Aborigini, 2 %), in Azijci (1 %). Rodnost (1996) 14,1 %, smrtnost (1996) 6,9 %, naravni prirastek (1996) 7,2 % .V vsakdanjem življenju govori največ prebivalcev angleško (85 %), drugi italijansko (409.000) ostali govoreči jeziki so še Kitajščina, Grščina, Arabščina, Nemščina, Španščina,...

AVSTRALSKI DOMORODCI
Avstralski domorodci ali aborigini so temne polti. Pred približno 200 leti so se začeli v Avstraliji naseljevati Evropejci, po večini Britanci, in sicer predvsem v krajih ob obali. Tam so zgradili naselja po meri evropskega človeka, odpirali rudnike, postavljali farme, domorodce pa preganjali in potiskali v puščavsko notranjost in na sever celine, kjer so življenjske razmere neugodne. Velika večina živi na dnu družbene lestvice od državnih podpor; največji problemi so revščina, nizka stopnja izobrazbe in slabo zdravstveno stanje (zelo razširjen alkoholizem).

Aborigini kljub prizadevanjem avstralske vlade doživljajo podobno usodo kot druga ljudstva, katerim so gospodarsko razvitejši priseljenci odvzeli življenjski prostor in skušali vsiliti svojo kulturo in način življenja.

Otroci OTROCI SO POGOSTO SVETLOLASI
V rasnem pogledu spadajo v posebno skupino avstralidov. So srednjevisoke do visoke vitke postave in imajo temno kožo in oči, temnorjave in valovite lase, ki so pri otrocih pogosto svetli. Nos je širok, izraženi so nadočesni oboki in poudarjena naprej štrleča čeljustnica. Njihova materialna kultura je bila skromna in na ravni kamene dobe. Živeli so v maloštevilnih plemenskih skupnostih, ki so se v iskanju hrane redno selila. Začasna bivališča so v obliki vetrnih zaslonov pripravljali iz lubja in lesa. Glavna orožja so bila woomera ali posebna oblika kopja, kij in bumerang.

VERJAMEJO V "SANJSKI ČAS"
Verovanje aboriginov je zaznamoval totemizem. Živeli so v popolnem sožitju z naravo in vsemi živimi bitji, prepričani, da zemlja ne more biti nikogaršnja last. Narava, ki jim je dajala vodo in hrano, je bila po njihovem mnenju dediščina, ki so jo njihovi predniki zapustili vsem. Ta dediščina je del tistega, kar poznajo pod imenom "sanjski čas". Na začetku naj bi bitja ustvarila duhovni svet, zemljo in vse, kar živi na njej. Tako moški, ženske kot otroci so s to preteklostjo povezani in se istovetijo z določenim delom te zemlje ali enim od njenih bitij. Ljudje zdrsnejo v sanjski čas, kadar spijo. V davni preteklosti naj bi bil samo sanjski čas in šele je nastala delitev, ko je nastala razlika med pojmoma tukaj in zdaj, to je časom v budnosti, in sanjskim časom, časom v spanju.

Aborigini IZPODRINILI SO TASMANCE
Na celino so pred okrog 40.000 leti verjetno prišli iz jugovzhodne Azije po nekdanji kopenski povezavi. S seboj so pripeljali divje pse, prednike današnjih dingov. Proti jugu, na skrajni jugovzhod celine in Tasmanijo, ki je bila do pred 11.000 povezana z avstralskim kopnim, so izrinili še starejše staroselce Tasmance, ki so jih Evropejci popolnoma iztrebili že v 19. stoletju. Negroidni Tasmanci z volnatimi skodranimi lasmi so bili verjetno sorodniki prebivalcev Nove Kaledonije, o čemer pričajo izsledki antropoloških raziskav. Bili so edina veja človeštva, ki si jo spoznali za posebno raso in je izumrla.

Ko so Evropejci prvič naleteli na tasmansko kulturo, se jim je zdela tako nerazvita, da so jih brez oklevanja označili za predstavnike paleolitskih ljudi. Za razliko od aboriginov niso obvladali tehnike oblikovanja in brušenja kamnov za pripravo orodja in orožja, postopkov, značilnih za mlajšo kameno dobo. Niso znali risati, ogenj pa so netili z drgnjenjem ene palice v žlebu druge in ne z vrtenjem palice med dlanmi, kar velja za naprednejšo tehniko.

Belci so vse Tasmance med letoma 1831 in 1836 preselili na Flindersov otok (Flinders Island) severovzhodno od Tasmanije, kjer so jim postavili hiše, jih prisilili, da so nosili obleko in jih pokristjanili. V novih okoliščinah so brezdelja nevajeni ljudje postopoma shirali. Od prvotnega števila okrog 2.000 je bilo leta 1847 živih le še 47 čistokrvnih Tasmancev, ki so jih takrat znova preselili na Tasmanijo. Vendar se je njihovo umiranje nadaljevalo. Zadnji moški je umrl leta 1865, zadnja čistokrvna ženska z imenom Truganini pa leta 1876

Danes je v Avstraliji med 21milijoni prebivalcev kar ¼ takšnih, ki se niso rodili v Avstraliji. Samo po 2. svetovni vojni se je priselilo 6 milijonov ljudi z vseh koncev sveta (200 nacij), zato se Avstralija ponaša kot zelo multikulturna družba, ki je strpna do različnosti.

Religije v Avstraliji (graf)

Število prebivalcev glede na zvezne države (graf)

Aborigini (slika)

VIRI:

· http://www.freewebs.com/avstralija/

· http://sl.wikipedia.org/wiki/Avstralija

· http://avstralija.vroca.com/prebivalstvo.html

· http://24ur.com/novice/svet/aborigini-proti-turistom.html

· http://www.kaleidoscopeiow.co.uk/boomerangs.htm

· http://www.australiaadventures.com/northernterritory.htm