Eksponentna funkcija
Potenco
an smo definirali najprej
za cele eksponente,
potem pa še
za racionalne eksponente. Poljubno realno število lahko aproksimiramo
z racionalnimi približki in tako lahko potenco
an definiramo za poljuben realni
eksponent
n. Da bo vrednost potence res možno izračunati za
vsak realni eksponent
n, pa
mora biti osnova potence
pozitivna.
In tako lahko definiramo:
Eksponentna funkcija je
funkcija, ki jo lahko zapišemo z enačbo
f (
x) =
ax (kjer je osnova
a dano
pozitivno realno število).
Eksponentna funkcija je definirana za vsak realni eksponent
x, funkcijska vrednost
pa je vedno pozitivna (tj.:
Df =
,
Zf =
+).
Graf eksponentne funkcije
Pri osnovi
a = 1 dobimo funkcijo
f (
x) = 1
x = 1, ki pravzaprav ni prava eksponentna funkcija.
Ostale eksponentne funkcije lahko razdelimo v dve skupini:
-
Če je osnova a > 1, je graf eksponentne funkcije takle:
Ta funkcija ima naslednje lastnosti:
- Df = ,
- Zf = +,
- povsod narašča,
- je povsod pozitivna,
- ima vodoravno asimptoto y = 0.
-
Če je osnova a ∈ (0, 1), pa je
graf eksponentne funkcije takle:
Ta funkcija ima naslednje lastnosti:
- Df = ,
- Zf = +,
- povsod pada,
- je povsod pozitivna,
- ima vodoravno asimptoto y = 0.
Kot poseben primer eksponentne funkcije omenimo
naravno eksponentno funkcijo
f (
x) =
ex. To je eksponentna funkcija,
ki ima za osnovo Eulerjevo število
e = 2.71828...