Potenčna funkcija
Potence s celimi eksponenti
Potenco
an definiramo za eksponent
n ∈
kot produkt
n-tih faktorjev, ki so vsi enaki
a (
a je poljubno realno ali tudi
kompleksno število):
an =
a · a · a · · · a
(
n faktorjev)
Za ostale celoštevilske eksponente definiramo potenco z naslednjima zvezama:
a0 = 1,
Potence z necelimi eksponenti definiramo s pomočjo
korenov.
Za potence veljajo naslednja
računska pravila:
an am =
an+m
(
an)
m =
anm
(
ab)
n =
an bn
Grafi in lastnosti potenčnih funkcij
Potenčna funkcija je funkcija, ki jo lahko zapišemo z enačbo oblike
f (
x) =
xn (za
n ∈
).
Funkciji, ki ju dobimo za
n = 0 in
n = 1, sta pravzaprav
linearni funkciji
f (
x) = 1 in
f (
x) =
x, zato ju ne uvrščamo med prave potenčne funkcije.
Ostale potenčne funkcije lahko razdelimo v naslednje štiri skupine:
- Potenčne funkcije z lihim pozitivnim eksponentom (večjim od 1):
Vsaka funkcija iz te skupine ima naslednje lastnosti:
- Df = ,
- Zf = ,
- je liha,
- v okolici točke T(0, 0) je graf vodoraven (ima vodoravni prevoj),
- povsod narašča.
- Potenčne funkcije s sodim pozitivnim eksponentom:
Vsaka funkcija iz te skupine ima naslednje lastnosti:
- Df = ,
- Zf = [0, ),
- je soda,
- ima minimum v točki T(0, 0),
- pada na intervalu (−, 0],
- narašča na intervalu [0, ).
- Potenčne funkcije z lihim negativnim eksponentom:
Vsaka funkcija iz te skupine ima naslednje lastnosti:
- Df = \ {0},
- Zf = \ {0},
- je liha,
- ima pol pri x = 0,
- ima navpično asimptoto x = 0,
- ima vodoravno asimptoto y = 0,
- pada na intervalu (−, 0)
in na intervalu (0, ).
- Potenčne funkcije s sodim negativnim eksponentom:
Vsaka funkcija iz te skupine ima naslednje lastnosti:
- Df = \ {0},
- Zf = (0, ),
- je vedno pozitivna,
- je soda,
- ima pol pri x = 0,
- ima navpično asimptoto x = 0,
- ima vodoravno asimptoto y = 0,
- narašča na intervalu (−, 0),
- pada na intervalu (0, ).
(Za podrobnejšo razlago lastnosti glej poglavji
Funkcije in
Lastnosti funkcij.)