Logaritemska funkcija
Logaritemska funkcija je
inverz
eksponentne funkcije.
Logaritem števila
b pri osnovi
a je tisti eksponent
x, za katerega velja
ax =
b, torej:
log
a b =
x
⇔
ax =
b
Zato da
x res obstaja, mora biti osnova
a pozitivna in različna od 1, logaritmiranec
(logaritmand)
b pa mora biti pozitiven.
V praksi najpogosteje srečamo logaritem z osnovo 10, ki ga imenujemo tudi
desetiški logaritem. Pri tem logaritmu lahko
indeks tudi izpustimo, torej: log
10 b =
log b.
Pogosto srečamo tudi
naravni logaritem, ki ima za osnovo Eulerjevo število
e = 2.71828...
Označimo ga: log
e b =
ln b.
Lastnosti logaritmov
Za poljubna pozitivna števila
x, y, a, c (
a ≠ 1,
c ≠ 1)
veljajo naslednje lastnosti:
log
a 1 = 0
log
a a = 1
log
a (
ax ) =
x
Zadnjo lastnost imenujemo
prehod na novo osnovo. Ta lastnost nam pove, kako izračunamo logaritem z osnovo
c,
če znamo izračunati logaritem z osnovo
a. Ta lastnost nam tudi omogoča računanje logaritmov s kalkulatorjem.
Graf logaritemske funkcije
Logaritemska funkcija f (
x) = log
a x
mora imeti osnovo pozitivno in različno od 1, zato se logaritemske funkcije delijo v dve skupini:
-
Če je osnova a > 1, je graf logaritemske funkcije takle:
Logaritemska funkcija v tem primeru:
- narašča povsod, kjer je definirana,
- ima ničlo pri x = 1,
- ima navpično asimptoto x = 0,
- Df = +,
- Zf = .
-
Če je osnova a ∈ (0, 1), je graf logaritemske funkcije takle:
Logaritemska funkcija v tem primeru:
- pada povsod, kjer je definirana,
- ima ničlo pri x = 1,
- ima navpično asimptoto x = 0,
- Df = +,
- Zf = .