Razvoj črk v glagolici

Glagolico so uporabljali celih 1000 let, zato se ne smemo čuditi, da so se oblike črk precej spreminjale. Spodnja tabela podaja pregled razvoja za vsako črko. Prvotna oblika črk je bila v glavnem zaobljena, pozneje se je uveljavila oglata oblika ("tiskana oblika" uporabljena zlasti v uradnih dokumentih), hkrati z oglatimi črkami pa so uporabljali tudi kurzivno obliko črk ("pisane črke"  —  bolj za zasebne zapise).

Tabela podaja informacije o posameznih črkah. Opombe: glej spodaj.


Opombe

1. Glagolske črke imajo imena. Izgovorjava črke ponavadi ustreza prvi črki v imenu.
   
   
2. Z glagolskimi črkami so pisali tudi števila, zato so ob večini črk navedene tudi ustrezne številske vrednosti. Nekaj zgledov za pisanje števil:
   
   
   
3. Čeprav je oblika črk povsem različna od grških črk, se glagolici pozna nekaj grških vplivov, npr.:
   
   u: Grščina nima črke u, glas u pišejo Grki kot OY. Tudi v prvotni glagolici je črka u sestvljena iz črk O in I.
   
   j: Grščina nima črke j, Grki ponavadi pišejo j kot I. Tudi v glagolici ni črke j, so le kombinacije ja, ju, ipd.
   
   ō: Grščina pozna poleg navadnega O še črko Ω (omega). Tudi v prvotni glagolici najdemo poleg navadnega o še črko ot (oznaka ō), ki pa je pozneje niso več uporabljali, ker ni bila potrebna.
   
   
4. Glagolska abeceda ("azbuka") je tudi odraz jezika, ki so ga pisali z glagolico. V začetku je bila to stara slovanščina, ki je imela nekaj posebnih glasov. Pišemo jih s posebnimi znaki:
   
   eⁿ (nosni e) in oⁿ (nosni o) sta v večini slovanskih jezikov hitro izumrla (danes ju najdemo le še v poljščini). Tudi ustrezne glagolske črke (jeⁿ, oⁿ, joⁿ) se niso dolgo obdržale.
   
   y (trdi i) se je obdržal do današnjih dni v ruščini, poljščini (itd.) in tudi v nekaterih slovenskih narečjih (Ydrija). Hrvaščina ga ne pozna, zato se v glagolici ni obdržal (pa tudi itak ima glagolica še več znakov za i).
   
   ě (jat) je označeval posebno črko, ki se je v različnih slovanskih jezikih razvila v e/je/ja (npr. slovensko mleko - hrvaško mlijeko). V razviti glagolici so ga uporabljali kot JA.
   
   dz se v slovenščini in hrvaščini ne pojavlja kot poseben glas, zato je v glagolici kmalu izumrl.
   
   dj (ali tudi dž ali đ) se je v razviti glagolici velikokrat uporabljal kot znak za j in ne za dj/dž (čeprav hrvaščina pozna glas đ in dž).
   
   ь (jer'  —  pišemo ga tudi kot apostrof: ') je v stari slovanščini označeval mehki polglasnik. Ustrezno cirilsko črko Rusi še danes uporabljajo kot znak za mehčanje (mehka izgovorjava). V razviti glagolici so ga uporabljali kot enega od znakov za j.
   
   ъ (jer''  —  pišemo ga tudi kot dvojni apostrof: '') je v stari slovanščini označeval trdi polglasnik. Ustrezno cirilsko črko Rusi še danes uporabljajo kot znak za trdo izgovorjava (je pa to zelo redka črka). V razviti glagolici so ga uporabljali kot nemi znak (črka, ki se je ne bere).
   
   V znanstvenih virih so tudi imena glagolskih črk pogosto zapisana s temi posebnimi znaki: azъ, buky, vědy, glagoli, dobro, jestъ, živěte, dzělo, zemlja, iže, i, djervь, kako, ljudije, myslite, našь, onъ, pokoj, rьci, slovo, tvrъdo, ukъ, frъtъ, hěrъ, ōtъ, šta, ci, črьvь, ša, jerъ, jery, jerь, ětь, ju, (j)eⁿsъ, oⁿ, joⁿsъ, yžica.