Dajnčica
Približno istočasno kot Metelko je svojo slovnico in svojo vizijo slovenskega pravopisa izdal tudi Peter Dajnko (1787-1873). Doma je bil s Štajerske, zato je tudi njegova slovnica precej štajersko usmerjena. To je tudi en od poglavitnih razlogov, zakaj se njegova pisava ni širše uveljavila.
Abeceda, ki jo je predlagal Dajnko, je bila taka:
Pregled posebnih znakov dajnčice je v spodnji tabeli:
Kot vidimo, je bil Dajnko pri izdelavi abecede precej preudaren. Pri sičnikih je uporabil modernejši pristop kot Metelko, saj je izbral črke, ki so se pozneje uveljavile tudi v gajici (C, S, Z). Dajnčica je bila za pisanje in branje precej preprostejša od metelčice, zato se je na Štajerskem kar precej razširila. V končni fazi pa je kljub temu romala na smetišče zgodovine. Uradno je bila prepovedana 1838/39. Nadomestila jo je gajica, ki jo Slovenci uporabljamo še danes.
Zgled dajnčice — zgodba Žaba in bik:
