Z Nabojsa je najlepši in zelo vabljiv pogled v žleb, ki v Cijanerico pada s Škrbine nad Plazom (2530 m); ozka, 650 m visoka in temačna grapa - Hudičev žleb Zahodnih Julijskih Alp (škrbina med Špikom nad Plazom in Vrhom Brd, prva ostra zareza levo od Montaža). S turo sva odlašala že nekaj časa, saj so naju ob bolj ali manj skromni snežni podlagi zadnjih let obljubljene petice v kopni skali preveč strašile. Od letos imava nekaj izkušenj v ledu, tako da sva računala na 'ledni preboj', v optimalnih razmerah naj bi bil žleb celo smučljiv! Uvodni problem je že dostop v Cijanerico, saj po žlebu, ki navzgor vodi iz Špranje, ni kruha, a se da skoku izmakniti na poraščeni levi strani. Midva sva imela od poletja na voljo še en luštni 'leteči štart', ki sva ga zastavila po grapi, tik desno/severno ob izrazitem Turnu pod Cijanerico, prehod s škrbine v Cijanerico (možnih je več prečnic) sva si pa ogledala letos pri 'preboju' preko Tratice. Na vse sva računala, le vreme se v soboto ni hotelo držati načrta, tako da sva imela pravi obisk prestavljen in več kot teden ne bova (in tudi nisva!) strpela... ;)

Iz Zajzer do markiranega razcepa pod Špranjo, desno do vpadnice grape, ki pada med Turnom pod Cijanerico in grebenom Brd ter po plaznem stožcu do vstopa. Sprejela naju je zelo luštna in presenetljivo lahka, 450 m visoka grapa, z enim samim, kratkim in nezahtevnim lednim skokcem. S škrbine sva prečnico v Cijanerico ob popolni nepreglednosti poskušala vdeti na 'šesti čut', kar nama je bolj ali manj lepo uspelo lučaj nad škrbino, kjer je bilo glede na strmino in izpostavljenost kar preveč nepredelanega snega. V Cijanerici naju je sprejela megla in zatem še bolj temačen Hudičev žleb.

Temperature so bile precej višje kot napovedane, sneg je bil tako že dopoldne moker, pomalem je tudi rosilo in šele pod Hudičevim žlebom je pričelo nalahno snežiti. Hitro in brez težav sva se vzpenjala po grapi, kjer se glede na vse bolj pogoste snežne zavese pršnih plazičev kar nisva mogla odločiti o nadaljevanju ali obratu. Dilemo je razrešil ledni skok v zgornji polovici grape in na vrat na nos sva jo popihala navzdol, saj take težave za naju pomenijo ogromno izgubo časa, morebitnega pršnega plazu in poleta iz grape si pa niti slučajno nisva želela - enkrat je bilo več kot dovolj!

Na hitro sva se preobula in odsmučala ven iz plaznice v Cijanerico, kjer sva sklenila poiskati čimbolj direkten prehod v Špranjo, a je bil tudi tokrat težak svet od zgoraj tako nepregleden, da sva se reševala po zamudni in izpostavljeni gredini daleč v desno do vpadnice pod Špikom Hude police (med V in SV stranskim grebenom), kjer sva nižje s pomočjo ruševja na levi strani le staknila zasilen prehod v Špranjo. Od spodaj sva si zatem lahko ogledala tudi direktni prehod iz Cijanerice, tik levo od globokega žrela, potencialno smučarsko užitno...